Rezultati glede na splošno klimo ne presenečajo.
Obnašanje na cesti in debate, kdo se na cesti obnaša primerno in kdo ne so vedno bile in bodo še naprej predmet številnih resnih ter gostilniških debat, pri čemer pa predvsem slednje niso nikoli dale nekega konkretnega odgovora. Medtem ko statistika kaže eno, so namreč mnenja posameznikov o tej tematiki povsem različna.
Številni tako s prstom kažejo na kolesarje ter zadnje čase na voznike električnih skirojev, ki da naj bi bili najbolj problematični. Statistika na drugi strani kaže, da so bili le ti, če so se v naseljih vozili po kolesarskih stezah, udeleženi v komaj treh odstotkih vseh prometnih nesreč. A čeprav statistika na tovrstnih površinah kaže na to, da so kolesarji relativno varna skupina, pa je mnenje različnih udeležencev v prometu povsem drugačno.
Zavarovalnica Triglav je tako v nedavni raziskavi na portalu vozimse.si ugotovila, da vsak peti uporabnik (19 odstotkov) površin, ki jih souporabljajo kolesarji, avtomobili, pešci uporabniki skirojev in drugih sredstev transporta meni, da so ta območja nevarna, le dva odstotka manj pa je tistih, ki menijo, da ta območja ne delujejo.
Kot rečeno gre za površine, ki jih skupaj uporabljajo različne skupine uporabnikov, kar pa v praksi pomeni, da med njimi nastajajo precejšnje razlike v hitrosti, vseeno pa polovica uporabnikov meni, da prenizka hitrost ne predstavlja problemov oziroma če že, so za to krivi posamezniki, ki se preveč zamotijo s pametnim telefonom.
Največji problem kolesarji
No, na drugi strani pa največ kritik leti na račun previsokih hitrosti kolesarjev. Kar 46 odstotkov uporabnikov tovrstnih površin meni, da so kolesarji enostavno prehitri, enak pa je delež tistih, ki menijo, da so kolesarji najbolj nepazljiva skupina udeležencev na tovrstnih površinah. Kar 40 odstotkov kolesarjev namreč meni, da so kolesarji nevarni za druge udeležence.
Vse pa le ni tako enostransko. Gledano na splošno so namreč po mnenju dveh od petih vprašanih moteči tudi posamezni pešci, trije izmed štirih pa so bili kritični tudi do manjših skupinic, ki naj bi bile premalo pozorne na okolico.
Andrej Brglez, sociolog, publicist, raziskovalec in direktor Inštituta za civilizacijo in kulturo: »Pojavi sobivanja niso novost. Podobno nasprotovanje je sprožil prihod avtomobila in pred njim prihod kočije. Vedno ko se zgodi sprememba ustaljenega življenjskega utripa, pride do motenj. Sedaj smo pred dvema možnostma: prva je urejanje situacije z zakoni in predpisi, ki vodi v vedno večji nadzor, druga pa je, da se kot družba naučimo paziti eden na drugega. Namesto da se ogrožamo, lahko v tem novem vozlišču oz. prostorih novega srečevanja pri različnih hitrostih ustvarimo nekaj, kar družba potrebuje: varnost. Če se lahko zanesem, da družba pazi name, je to nekaj najlepšega.«