Glavni razlog združevanja je zmanjševanje stroškov, koristi pa bi lahko imeli tudi Japonci.
Včeraj je skoraj kot strela z jasnega odjeknila novica, da pri Fiatu razmišljajo o povezovanju s še enim evropskim avtomobilskim velikanom, Renaultom. Govorice so potrdili tudi pri Renaultu, kjer so o predlogu že razglabljali, in čeprav so združitvi v eno podjetje s sedežem na Nizozemskem (pri čemer bi bili obe strani v povezavi enakovredni) precej naklonjeni, dokončne odločitve o tem še niso sporočili.
Odločitev o morebitni skupni prihodnosti naj bi pri Renaultu razkrili v prihodnjem tednu, če bi se to zgodilo, pa bi s tem nastal največji avtomobilski koncern z letno proizvodnjo okoli 15 milijonov vozil. Vrednost celotnega koncerna bi v tem primeru po prvih ocenah znašala 31 milijard evrov, s seboj pa bi prinesla kar nekaj posledic.
Zmanjšanje stroškov: po grobih Fiatovih ocenah bi združitev znamk pomenila, da bi zgolj Fiat z vsemi podznamkami na letni ravni lahko privarčeval okoli pet milijard evrov, prav toliko pa bi lahko privarčevali pri Renaultu. Vse to bi se seveda zgodilo po zaslugi skupnega razvoja novih avtomobilov. Velik del stroškov bi lahko zmanjšali na račun souporabe že obstoječih platform, nekaj, kar je Renault v sodelovanju z Nissanom že dosegel.
Omenjena združitev bi prinesla spremembe v lastniški strukturi obeh podjetij. Družina Agnelli, ki je sicer prek podjetja Exor večinska lastnica, je namreč po besedah vnuka Giannija Agnellija, sicer predsednika Fiata, Johna Elkanna, pripravljena na zmanjšanje lastniškega deleža v podjetju, če bi dolgoročno to pomenilo njegov nadaljnji razvoj in rast. Hkrati bi združitev prinesla zmanjšanje vpliva Francije na upravljanje Renaulta in posledično na Nissan, v katerem je Renault največji lastnik.
Predlog na drugi strani predvideva, da bi Nissan ob morebitni združitvi dobil glasovalno pravico, ki je zdaj nima. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj naj bi pri Nissanu, ki sicer ni navdušen nad Renaultovo idejo o krepitvi trenutnega zavezništva, podpirali idejo o skupnem podjetju treh strani.
Seveda pa bi združitev pomenila možnosti širitve na nove trge. Renault je namreč zadnja leta močan tako v Evropi kot v Rusiji, Fiat pa je ob pomoči Chryslerja najmočnejši v Severni Ameriki, medtem ko je v Evropi njegova prisotnost v zadnjih letih vseeno nekoliko upadla. Drug drugemu bi tako lahko močno olajšali nadaljnje širjene; Renault bi tako lahko sledil potezi Peugeota in tudi sam odšel v ZDA, kar pa je po drugi strani, glede na to, da je v ZDA že prisoten Nissan, malo verjetno.