Izpostavlja načrt B, po katerem bi tovrstnim pogonskim sklopom življensko dobo podaljšali še vsaj za nekaj let.
Medtem, ko na evropskem političnem parketu znova nastaja ‘vojna’ med podporniki in nasprotniki hitre dekarbonizacije avtomobilske industrije, pa slednja medtem sledi tistim, ki si želijo čim hitrejšega prehoda na elektromobilnost. Po številnih znamkah, ki so napovedale oziroma začele uresničevati ukinjanje avtomobilov z notranjim zgorevanjem se je tej druščini pridružil še eden najpomembnejših evropskih igralcev na tem področju, Renault.
Pri enem izmed največjih evropskih avtomobilskih proizvajalcev so tako sprejeli odločitev, da se bodo tudi oni pridružili vse večji druščini avtomobilskih proizvajalcev, ki bodo z letom 2030 prenehali s proizvodnjo oziroma prodajo avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem. »Renault bo v Evropi postal 100-odstotno električna znamka do leta 2030,« je dejal generalni direktor znamke Renault, Luca De Meo. Pri Renaultu so sicer še julija načrtovali, da bo do tedaj delež znašal 90 odstotkov.
Dacia kot rešitev
A to ne pomeni, da se bo Renault povsem odpovedal prodaji vozil z notranjim zgorevanjem. Kot poudarja De Meo bo povsem električen postal le Renault, ne pa tudi Dacia. Romunska znamka bi tako lahko še naprej nadaljevala z izvajanjem obstoječe politike, po kateri kupcem ponudi največ za dan denar. Ob tem De Meo dodaja, da bi Dacia po načrtu B lahko povsem električna postala zadnji mogoč trenutek, kar pomeni, da bi avtomobile z bencinskimi motorji v Evropi prodajali vse do leta 2035.
Renault sicer v Evropi velja za enega pionirjem elektromobilnosti, za kar gre zasluga povsem električnim modelom, kot so Kangoo Z.E., Fluence Z.E., Twizzy in nenazadnje tudi Zoe, ki je na evropske ceste prvič zapeljal pred slabim desetletjem. Hkrati znamka s prihajajočo peto generacijo Megane-a ter napovedanima R4 in R5 načrtuje električno ofenzivo tudi v zelo bližnji prihodnosti.
Preberite še: Dacii uspelo nepredstavljivo: bolje od Renaulta tudi v Franciji
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj