Ideja za izlet? To so najboljše ceste doma in po svetu (reportaža)

Za marsikoga je prišel najlepši del leta, žal pa še ni povsem jasno, kako bodo potekale letošnje počitnice. Še manj, kje. A dejstvo je, da bo najprej dovoljena vožnja.

Ideja za izlet? To so najboljše ceste doma in po svetu (reportaža) (foto: Saša Kapetanovič) Saša Kapetanovič
26. 6. 2020

Čeprav se zdi marsikomu neverjetno, lahko tudi vožnja poskrbi za nepozabne spomine. Seveda ne kakršnakoli in ne kjerkoli. Lahko je ta v naši bližini ali pa v malce bolj oddaljenih krajih. No, na to bo treba še malo počakati, a tudi v uredništvu Avto magazina verjamemo, da bo kmalu posijalo sonce za vse in povsod. Zato lahko čas, ki ga preživljamo doma, namenimo tudi načrtovanju naslednjih malo daljših in bolj odročnih počitnic.

Na pot se lahko odpravimo z avtomobilom ali motociklom, veliko se jih odpravi z avtodomi. Seveda so avtobusi tudi skrajna možnost, a res skrajna. Potovanje v neznane kraje je že samo po sebi za marsikoga stresno, v družbi se vse le še stopnjuje. In če so družba poleg vsega še neznani ljudje, se nekaj, kar bi moralo biti prijetno in lepo, hitro konča zelo klavrno.

Pred vsako takšno avanturo se je treba vprašati, kako zelo (ali sploh ne) smo prilagodljivi. Potovanje v večjih skupinah pomeni številna odrekanja in utečen program - vnaprej določeni postanki, kjer se delijo (ali kupujejo) okrepčila, opravlja potreba ali ogledujejo zanimivosti. Je pač tako, da se postanek opravi, pa če vam je to všeč ali ne, če ste lačni ali ne, če ste potrebni obiska toalete ali ne. In če si slednje zaželite malo pozneje med potjo, ste lahko hitro v neprijetnem položaju.

Zato si za počitnice, za pot, na kateri si želite zgolj in samo uživanja, izberite res premišljeno družbo, če pa ste kljub vsemu v dvomih, izberite zgolj družinske člane ali le partnerja. Pri tem nas seveda ne držite za besedo - tudi najožji družinski člani znajo biti nezadovoljni in problematični. Zato se za cestno potovanje ali priljubljeni 'road trip' temeljito pripravite.

Pomembno je, da si na daljših potovanjih vnaprej izračunate, koliko kilometrov bo treba dnevno prevoziti, kdo bo vozil, kdo bo navigiral. Zdaj živimo v časih, ko je navigacija splošno dostopna (priporočamo Google maps, ki pa žal zahtevajo prenos podatkov, alternativa so zemljevidi Here, ki se lahko uporabljajo brez prenosa podatkov!) zato, če nič drugega, odpade neprijetno obračanje zemljevidov, ki je skoraj vedno vodilo v spor voznika in sopotnika.

A tudi z uporabo navigacije priporočamo dodatek zdrave mere razuma. Ne upoštevajte je stoodstotno, morda nima zadnje posodobitve, in če se vam zdijo križišča ali ceste nerazumljive, pač ne zavijte. Prekrškov na podlagi navigacijskega predloga vam policisti ne bodo tako zlahka spregledali.

Na večdnevnih potovanjih si obvezno poglejte tudi možnosti prenočevanja. V večjih mestih so prenočitve dražje kot na obrobju, zato si vedno poglejte obe možnosti. Navsezadnje ne izgubite kaj dosti časa, če spite v predmestju in se pač naslednje jutro podate skozi mesto in na ogled. Pri slednjem vedno upoštevajte, da vas zjutraj lahko preseneti gneča na cesti, seveda če je mesto veliko.

Ni pa nujno na pot z avtomobilom ali katerim drugim prevoznim sredstvom odpraviti se za več dni. Lahko se odpravite na dnevni izlet ali si na počitniški destinaciji preprosto izposodite prevozno sredstvo in se tam sami odpravite na ogled znamenitosti. Pri izposojanju prevoznega sredstva bodite pozorni na ceno najema. Ta naj nujno vključuje tudi zavarovanje. Če ga ne, vas lahko dodatno zavarovanje stane zelo veliko, v večini primerov celo več kot najem sam. Zato se vedno dobro pozanimajte, preden potrdite nakup (če opravljate rezervacijo prek spleta).

Pozorni bodite tudi na kavcijo, ki je potrebna. Ta lahko znaša tudi več tisoč evrov, in čeprav vam jih ne vzamejo z računa, ampak so sredstva le rezervirana, imejte v mislih, da bo znesek zmanjšal celotni razpoložljivi znesek na kreditni kartici. In če boste potem s kreditno kartico plačevali še hotele, je včasih bolje, da si razporedite tudi kreditne kartice.

Tako, zdaj pa je čas, da vzamete pisalo in si naredite seznam. V pomoč naj vam bodo naši namigi in predlogi cest, ki smo jih že premagali (oziroma so na našem seznamu, da jih kmalu bomo), seveda pa je z uporabo spleta dosegljiv tudi ves svet in nešteto cest. Pravijo, da bo letos leto road tripov, pa naj bo tako.

Ker je Avto magazin revija, katere glavna nit so avtomobili in motocikli, vam bomo postregli z nekaj predlogi krajev oziroma cest, ki niso zgolj dih jemajoče, ampak postrežejo tudi z nekaj voznega adrenalina. Seveda vas ne silimo k brezglavemu divjanju, vedno imejte najprej v mislih varnost in upoštevanje cestnoprometnih predpisov in hitrostnih omejitev.

Pri slednjem pa naj vas potolažimo - veliko gorskih cest je sestavljenih iz zaprtih ovinkov, ki jih je že z največjo dovoljeno hitrostjo težko prevoziti. Če imate v avtomobilu družbo, pa upoštevajte, da je njihov želodec za ovinke še veliko bolj občutljiv kot voznikov. Zato naj velja - tudi počasi je lahko lepo.

Vršič

Kje: Slovenija

Kaj: Vršič, gorski prelaz

Okvirna višina: 1.611 m

Predlagana pot: 24 km (Kranjska Gora–Trenta)

Čas vožnje (običajen promet): približno 40 min

Vršič je s 1.611 metri najvišji slovenski prelaz, ki povezuje Gorenjsko s Primorsko. Čeprav je najbližje in na dosegu vsakega Slovenca, se redko odločimo za to cesto, pa čeprav bolj kot vozno izkušnjo ponuja predvsem čudovito in neokrnjeno okolico, ki naredi vsakega prebivalca Slovenije v hipu še bolj ponosnega!

Čeprav sama pot čez Vršič traja manj kot uro, si lahko naredimo kar nekaj postankov. Ob obveznem na vrhu se lahko potem ustavimo seveda še, ko prečkamo Vršič, in to ne glede na to, na kateri strani začnemo - tako Kranjska Gora in njena okolica ter na drugi strani dolina Soče imata kaj pokazati. Predvsem, kar se narave tiče!

Jadranska magistrala

Kje: Hrvaška

Kaj: Jadranska magistrala, obmorska cesta

Okvirna višina: od 0 m

Predlagana pot: 180 km (Kraljevica–Jasenice)

Čas vožnje (običajen promet): približno 3 ure

Verjetno je Jadranska magistrala cesta, ki jo je vsak malce starejši Slovenec že neskončnokrat prevozil - kot voznik ali sopotnik. A z izgradnjo avtoceste proti Dalmaciji se je uporaba Jadranske magistrale zelo zmanjšala oziroma se po njej vozimo zgolj do končnega cilja.

Vendar so cesto v zadnjih letih malodane v celoti obnovili in kot taka je postala raj za motoriste, ki se z veseljem spoprimejo z njenimi ovinki, nič drugače pa ni, če se jo odločimo premagati z avtomobilom ali drugim štirikolesnim prevoznim sredstvom - ob voznem užitku je cesta prava paša za oči in dušo, sploh v delih, kjer poteka čisto ob morju. Seveda pa se je treba ogniti poletni gneči, zato pojdite nahranit dušo in telo spomladi ali jeseni.

Grossglockner

Kje: Avstrija

Kaj: Grossglockner, gorski prelaz

Okvirna višina: 2.576 m

Predlagana pot: 48 km (Heiligenblut–Bruck)

Čas vožnje (običajen promet): približno 90 min

Veliki Klek oziroma nemško Grossglockner je s 3.798 metri najvišja gora v sosednji Avstriji in za francoskim Mont Blancom druga najvišja gora v Alpah. Že med letoma 1930 in 1935 pa so zgradili tudi eno najbolj znanih panoramskih gorskih cest Grossglockner Hochalpenstrasse. 48 kilometrov dolga cesta je plačljiva, ponuja 36 serpentin, številne razgledniške točke in na vrhu turistični center in muzej.

Cesto za različne predstavitve svojih novih modelov izkoristijo tudi številni izdelovalci avtomobilov, mi smo jo nazadnje premagali s športnim Audijem TT.

Ker je tudi v poletnih mesecih temperatura na vrhu precej nizka, nikakor ne pozabite na topla oblačila, pa naj je spodaj še tako toplo.

Stelvio

Kje: Italija

Kaj: Stelvio, gorski prelaz

Okvirna višina: 2.757 m

Predlagana pot: 50 km, tirolska smer (Bormio–Spondigna)

Čas vožnje (običajen promet): približno 70 min

Drugi najvišji asfaltirani prelaz v evropskih Alpah (za 13 metrov zaostaja za francoskim Col de L’lseranom) je prelaz Stelvio oziroma cesta prek njega, po kateri poteka tudi italijanski kolesarski spektakel Giro d'Italia, za številne najlepša v Evropi.

V nasprotju z običajnimi gorskimi prelazi se lahko na Stelvio povzpnemo iz treh različnih smeri (Avstrija, Italija, Švica), najbolj zanimiva pa se zdi južnotirolska stran, ko se cesta v zadnjih 25 kilometrih dvigne za več kot 1.800 metrov in pri tem v samem zaključku ponuja nešteto serpentin oziroma ostrih zavojev. Mi smo cesto že prevozili z Alfo Romeo in seveda modelom Stelvio, enako pa svetujemo tudi vam - za prevozno sredstvo izberite avto ali motocikel, nikakor pa ne kolesa. To prepustite profesionalcem, razen če ste seveda tudi sami.

Col de l'Iseran

Kje: Francija

Kaj: Col de l'Iseran, gorski prelaz

Okvirna višina: 2.770 m

Predlagana pot: 30 km (Val d'Isere - Bonneval-sur-Arc)

Čas vožnje (običajen promet): približno 80 min

Najvišji asfaltirani prelaz v evropskih Alpah je seveda meka za motoriste, nič manj pa se z njim ne spopadajo številni turisti v avtomobilih. Slovenci okoliške kraje obiščemo predvsem pozimi zaradi številnih smučišč v bližini, a je pot na vrh zanimiva tudi poleti, z njo pa se (tako kot na italijanskem Stelviu), ko vremenske razmere to omogočajo, spopadajo tudi kolesarji na francoski dirki Tour de France. A pozor, rekreativni kolesarji se z vrhom poskušajo spopasti, kadarkoli se le da, zato previdnost pri vožnji velja, zlasti če se boste na vrh recimo odpravili z avtodomom.

Veleta

Kje: Španija

Kaj: Veleta, gorska cesta

Okvirna višina: 3.395 m

Predlagana pot: 45 km (Granada–Pico Veleta)

Čas vožnje (običajen promet): približno 90 min

Najvišja evropska cesta je speljana na Pico de Veleta, tretji najvišji španski vrh gorovju Sierra Nevada. Za javni promet je cesta odprta do višine 2.700 metrov, do samega vrha ceste, ki so jo zgradili leta 1999, pa imajo dostop zgolj smučarski delavci, upravitelji nacionalnega parka in pozor - kolesarji! Seveda, tako kot z italijanskimi in francoskimi prelazi se tudi s španskim spopadajo profesionalni kolesarji na dirki La Vuelta.

A naj vas potolažimo - če se na vrh ne nameravate odpraviti s kolesom ali peš, do vrha vozijo tudi minibusi. Še nekaj podatkov - iz Granade se 43 kilometrov dolga cesta dvigne za kar 2.700 metrov, razlika v temperaturi z začetka in na vrhu pa je kar 20 stopinj Celzija. Kar pomeni, da je treba imeti topla oblačila s seboj tudi poleti, jasno pa je v večini leta vrh obdan s snegom. A pravijo, da je pogled na Granado in okolico neprecenljiv in vreden truda. Kakršnegakoli boste že izbrali!

Transfagarasan

Kje: Romunija

Kaj: Transfagarasan, gorska cesta

Okvirna višina: 2.040 m

Predlagana pot: 195 km (Sibiu–Bascov)

Čas vožnje (običajen promet): približno 4 ure

Transfagarasan je zagotovo najbolj poznana romunska cesta. Zahvala zanjo gre v prvi vrsti velikemu diktatorju Nikolaeu Ceausescu, ki jo je dal zgraditi (od 1970/74) kot strateško pot čez gorovje v primeru ruske invazije (ki se nato nikoli ni zgodila), po drugi strani pa so jo na svetovni turistični zemljevid vpisali fantje iz oddaje Top Gear, ko so cesto označili za eno najlepših gorskih cest na svetu in s tem povzročili, da je postala najbolj obiskana romunska turistična atrakcija.

A najprej opozorilo – tako kot večina gorskih cest, ki so pozimi zaprte, ni nič drugače z romunsko Transfagarasan, le da bi za slednjo lahko rekli ravno obratno - v celoti je namreč odprta zgolj od junija do oktobra. Jasno, kot se za gorsko cesto spodobi, se dvigne na več kot 2.000 metrov nadmorske višine. Ker prečka karpatsko gorovje, ji večina leta temperatura ni naklonjena, sneg in megla sta njeni stalnici, a če jo ujamete s soncem obsijano, bo ponudila dih jemajočo podobo.

Če k neokrnjeni naravi dodamo še številne ovinke, je jasno, zakaj je tako mična. A pozor, po njej se vozijo tudi zelo počasni avtomobili dvomljivega delovanja, zato malce več pozornosti nikakor ne bo odveč. Če pa imate srečo in se po njej zapodite s Porschejem, hkrati pa vam pri tem zaprejo odsek ceste, kot so jo našemu Sašku, potem pa se vam izkušnja zagotovo za večno vpiše v spomin.

Jebel Jais

Kje: Ras Al Khaimah, ZAE

Kaj: Jebel Jais, gorska cesta

Okvirna višina: 1.934 m

Predlagana pot: 35 km (začetek ceste Jebel Jais–opazovalna ploščad Jabel Jais)

Čas vožnje (običajen promet): približno 40 min

Veliko Slovencev je bolj kot zahodu naklonjenih Aziji ali še raje Bližnjem vzhodu. Jasno, tudi zaradi vremena, saj je v večini leta tam sončno in toplo, pa še polet do tja traja le nekaj ur. Torej, če vas zanese pot v Dubaj ali njegovo okolico, je nujen obisk gore Jabel Jais. Pa ne zaradi gore same, čeprav je res, da se gora iz puščavskega peska dvigne skoraj 2.000 metrov visoko, ampak zaradi ceste, ki je speljana na goro.

Jebel Jais je cesta, ki se lahko pohvali s številnimi priznanji za najlepšo cesto na svetu za vožnjo s hitrimi avtomobili. Ni treba biti prav pameten, da ugotoviš, zakaj – bogati šejki so si pač naredili poligon za vožnjo s svojimi pregrešno dragimi in hitrimi avtomobili. Torej, če si boste izposodili kak močnejši avto, se zapeljite in uživajte, če pa bo avto običajen, se po cesti vseeno zapeljite (ni prepovedana za običajna vozila), potem pa se nekje ustavite in uživajte v razgledu in avtomobilih, ki bodo prihrumeli mimo vas.

Še namig - mi smo cesto prevozili s 510-'konjsko' Alfo Romeo Stelvio Quadrifoglio, vse o njej in cesti pa seveda v Avto magazinu.

Angeles Crest Highway

Kje: Združene države Amerike

Kaj: Angeles Crest Highway, gorska cesta

Okvirna višina: 2.100 m

Predlagana pot: 105 km (La Canada Flintridge–Wrightwood)

Čas vožnje (običajen promet): približno 120 min

Če kje, potem pomen 'road tripa' poznajo v Združenih državah Amerike. In ko vas bo pot zanesla na zahodno obalo Združenih držav ali če boste vsaj približno blizu Los Angelesa, potem je obvezna vožnja po bližnji gorski cesti Angeles Crest Highway. Pravzaprav ni niti nujno, da ji sledite v popolnosti, lahko se zapeljete le do ene in edine restavracije na vrhu, Newcomb's Ranch, si privoščite slasten burger in se obrnete nazaj.

Če pa vam čas dopušča, lahko nadaljujete vse do konca, še malce naprej od mesta Wrightwood ali pa nekje na sredini skrenete desno in naredite manjši krog nazaj do Los Angelesa. Cesta je tako zanimiva, da boste na njej srečali kar vodene ture lokalnih izposojevalnic avtomobilov, tudi tistih prestižnejših in predvsem hitrih. Torej se vam verjetno svita, kam pes taco moli?

Mi smo cesto prevozili že dvakrat, nazadnje s 700-'konjskim' Mustangom, ko je bila vožnja polna strasti in adrenalina, prvič pa udobno in počasi s Harley Davidsonom (obe reportaži najdete v Avto magazinu oziroma na našem spletu). Torej je jasno, da je zanimiva tako na dveh kot na štirih kolesih.

Pacific Coast Highway

Kje: Združene države Amerike

Kaj: Pacific Coast Highway, obmorska cesta

Okvirna višina: 0 m

Predlagana pot: 800 km (San Francisco–Los Angeles)

Čas vožnje (običajen promet): približno 12 ur

A Združene države Amerike ponujajo veliko in še več. Pravzaprav bi zlahka našli vsaj 10 cest, ki vsaka zase očara, a če se po gorskih osredotočimo še na takšno, ki ni namenjena zgolj adrenalinskim odvisnikom, potem na zahodni obali ne moremo in ne smemo mimo najdaljše kalifornijske ceste State Rout 1 oziroma Pacific Coast Highway, kar v prevodu pomeni pot ob pacifiški obali.

Celotna cesta vzdolž zahodne obale je dolga več 1.000 kilometrov, a dovolj bo, če se odločite za del med San Franciscom in Los Angelesom. Lahko jo prevozite v enem dnevu, a vam to odsvetujemo, saj bosta postanek ali dva potovanje naredila nepozabno. Uživate lahko v neokrnjeni naravi in obali, vključno s predelom Big Sur, ki ga zaznamuje še Bixby Creek Bridge, ki je največkrat fotografiran most v Kaliforniji. Mi smo legendarno pot premagali z legendarnim avtomobilom - Fordom F-150. Zakaj je slednji tako legendaren, si seveda lahko preberete v Avto magazinu in na spletu!

Pikes Peak

Kje: Združene države Amerike

Kaj: Pikes Peak, gorska cesta

Okvirna višina: 4.300 m

Predlagana pot: 29 km (vhod, plačilo cestnine–vrh)

Čas vožnje (običajen promet): približno 45 min

V notranjosti Združenih držav Amerike oziroma v zvezni državi Kolorado je znamenito Skalno gorovje (Rocky Mountains), kjer so ljubiteljem zimskih radosti na voljo številna smučišča. A gore ne ponujajo samo zimskih radosti, saj so že pred več kot stotimi leti na goro Pikes Peak zgradili cesto in položili temelje za znamenito dirko do oblakov, s katero so se spopadli številni legendarni dirkači.

Če ne veste, o čem pišemo, vtipkajte Pikes Peak v YouTube in uživajte. Če pa vas pot zanese v Kolorado, porabite nekaj manj kot 15 evrov za plačilo cestnine in uživajte v vožnji do nadmorske višine 4.302 metra. In brez skrbi, cesta je od leta 2011 vse do vrha asfaltirana.

Route 66

Kje: Združene države Amerike

Kaj: Route 66, vzhod–zahod ZDA

Okvirna višina: 2.235 m

Predlagana pot: 3.940 km (Chicago–Los Angeles)

Čas vožnje, približno (običajen promet): 15–20 dni

Za konec pa smo seveda prihranili glavno ameriško cesto, ki jo imenujejo tudi mati vseh ameriških cest - Route 66. Zgradili so jo daljnega leta 1926, povezovala pa je Chicago na vzhodu in Los Angeles na zahodu države. Na začetku so jo uporabljali predvsem migranti, ki so se z vzhoda podali na zahod v lov za boljšim življenjem. Številni so se ustavili že na poti in si tam ustvarili dom, s tem pa so se ob celotni dolžini razvile različne kulture.

Žal so Američani z letom 1985 vzpostavili nov cestni režim in Route 66 dali na stranski tir. Danes tako Route 66 ni več sestavljena iz ene ceste, ampak so jo na nekaterih delih predelali v avtoceste, spet na drugih speljali malo drugače, na nekaterih delih pa žal sploh ne obstaja več ali pa je v zelo slabem stanju. A to ne odvrne milijonov turistov, da se ne podajo z vzhoda proti zahodu države (in obratno). Z nekaj truda se da prevoziti večino prvotne poti, in to je cilj številnih svetovnih popotnikov.

A pozor, ker poteka originalna trasa tako ob morju kot tudi v gorovju, nikakor ne pozabite na oblačila. Ob poti je lahko peklensko vroče, v gorovju pa seveda neprijetno hladno. Sam sem za zdaj zmogel slabo polovico, ravno zaradi izbire slabega termina - v poletnem času na Harley Davidsonu je bilo vroče vsem - meni, sopotnici in motorju. Zato vsaj pri meni velja, da se vrnem, takoj ko bo mogoče!

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri