Avtocestna policija je ena največjih in najpomembnejših uresničenih idej slovenske policije po letu 2010. V nekaj mesecih se je izkazala z rezultati, ki presegajo vsa pričakovanja, ob tem pa počnejo precej več, kot pa zgolj lovijo prehitre voznike.
Varnost na slovenskih cestah je v lanskem letu znova močno upadla. Število žrtev na cestah se je namreč močno povečalo v primerjavi z leti pred tem. Hkrati so organi pregona zabeležili tudi precej več različnih prekrškov na najrazličnejših cestah in področjih – tudi na avtocestah, ki sicer veljajo za najbolj varno področje prometa. Od junija lani je bilo namreč na slovenskih avtocestah zabeleženih preko 16.000 različnih prekrškov.
Je prekrškarjev več? Ni nujno, predvsem je več odkritih. Zagotovo je k večji učinkovitosti pri odkrivanju prekrškov na avtocestah pripomogla uvedba dolgo pričakovanega posebnega oddelka policije – avtocestne policije. Gre za projekt, ki je opredeljen v desetletnem načrtu, veljavnem od leta 2013 do leta 2022, kar pomeni, da se je na uvedbo čakalo vse do zadnjega. Zakaj tako, sicer ni znano, neuradno pa naj bi njeni ustanovitvi nasprotovali tudi v vrhu policije. A dejstvo je, da gre za enoto, ki se je v prvih nekaj mesecih obstoja še kako izkazala, Slovenija pa se je tako postavila ob bok policije v razvitih državah po Evropi, tudi prepoznavni nemški avtocestni policiji, za sloves katere že desetletja skrbi tudi znana nadaljevanka Cobra 11, ki opeva njihove sposobnosti in delo.
Preberite še: Tako izgleda dan v življenju avtocestne policije! - Avto Magazin TV
Pripadniki slovenske avtocestne policije se seveda ne lotevajo tako vratolomnih podvigov kot njihov televizijski »kolega« po imenu Semir Gerkhan, vseeno pa je zadnja okrepitev voznega parka v obliki dveh BMW-jev M550i xDrive nekaj, česar se tudi njihov fiktivni kolega iz Nemčije, vajen Mercedesov in BMW-jev, nikakor ne bi branil.
Pester obseg nalog, večina rutinskega dela
Kot pojasnjuje vodja Specializirane enote avtocestne policije Ljubljana (SEAP), Kristjan Mežnarič, pripadniki posebne enote skrbijo za upravljanje in urejanje prometa, kar pomeni, da na avtocestah in hitrih cestah s kamerami in fizično prisotnostjo na terenu opazujejo dogajanje na cestah in po potrebi ukrepajo proti morebitnim prekrškarjem: prehitrim voznikom, voznikom, ki vozijo na prekratki varnostni razdalji, voznikom, ki neprestano vozijo na levem voznem pasu in tako dalje.
Seveda pa se njihovo delo tu še ne konča, saj skrbijo za preprečevanje in odkrivanje kaznivih ravnanj ter njihovih storilcev. Ta sklop zajema najrazličnejša dejanja, od transporta nelegalnih prebežnikov do goljufij na področju tahografov, prepovedanega tovora in tehnične neustreznosti vozil, pri čemer pa policisti sodelujejo tudi z drugimi državnimi organi. Seveda njihovo delo zajema tudi obravnavo prometnih nesreč, poleg tega pa sodelujejo tudi pri zavarovanju izrednih in posebnih prevozov ter izvajanju predpisanih nalog pri športnih in drugih prireditvah na cestah. Eden izmed bolj zanimivih dogodkov, pri katerem so nedavno sodelovali, je bil tudi transport upokojenega policijskega helikopterja z Brnika do vojaškega muzeja v Pivki.
Da je njihov vsakdan pester, spekter nalog pa izredno širok, smo se lahko prepričali tudi v uredništvu, saj smo se za obisk prve enote dogovarjali ravno v času tradicionalnih planiških poletov ob koncu marca, kjer so prav tako intenzivno pomagali pri organizaciji. Na terenu pa na drugi strani pogosto sodelujejo tudi s Finančno upravo in drugimi državnimi organi, še zlasti pri nadzoru tovornega prometa. In velikokrat se to izkaže kot uspešna praksa. Ravno v dneh pred našim obiskom so se namreč ob rutinskem nadzoru srečali s primerom zlorabe tahografa v tovornem vozilu večjega špedicijskega podjetja, za razkritje nepravilnosti pa so zaradi iznajdljivosti goljufov potrebovali skoraj poln delovnik. Temu je seveda sledil tudi pregled ostalih vozil podjetja, brez sistematičnega dela pa bi zadevi le stežka prišli do dna.
Tri specialne enote, kmalu še ...
V Sloveniji sta sicer ob koncu marca delovali dve specialni enoti avtocestne policije, prva v Kompoljah, druga v Mariboru, ravno v začetku meseca aprila pa je nastala še tretja enota v bližini Celja. Omenjene tri enote bodo pokrivale celoten avtocestni krak štajerske avtoceste, enota v Kompoljah pa je ob tem zadolžena tudi za pokrivanje celotne gorenjske avtoceste, primorske avtoceste do Unca ter dolenjske avtoceste do Biča. Omenjeni avtocesti naj bi sicer še letos dobili svoji enoti (eno v Kopru, drugo v Novem mestu), kar bo vsekakor razbremenilo obstoječo enoto.
Preberite še: V Celju še tretja enota Specialne avtocestne policije. Kakšne bodo njene naloge?
In to bo zagotovo potrebno. Avtocesto A1 med Koprom in Mariborom namreč dnevno prečka kar 6.500 tovornih vozil. Če sem dodam še lahke dostavnike, avtobuse in, jasno, osebne avtomobile, številka nanese več 10.000 vozil dnevno. Kako prometna je avtocesta mimo sedeža SEAP v Kompoljah, smo se lahko prepričali tudi sami, saj smo le stežka in z več ponovitvami uspeli posneti nekaj kadrov, predstavljenih v eni izmed zadnjih oddaj Avto magazin TV. Desni pas avtoceste je bil namreč skoraj ves čas zaseden z neskončno kolono tovornih vozil, zaradi česar je bilo praktično nemogoče uprizoriti varno zaustavljanje vozila na področju njihovih prostorov v Kompoljah.
Vozni park bo deležen stalnih posodobitev
Ob takšnih številkah in dejstvu, da je območje, ki ga pokriva omenjena postaja, precej veliko, se flota vozil, ki jih trenutno uporabljajo, nikakor ne zdi velika. V njej je namreč trenutno osem patruljnih vozil, dve zmogljivejši patruljni vozili v obliki omenjenih BMW-jev, dve civilni vozili Škoda Octavia RS s sistemom Provida in pa štiri motorna kolesa. Ob tem Mežnarič pojasnjuje, da bodo vozni park v prihodnje stalno posodabljali in glede na to, da je bil del vozil ob ustanovitvi enote »vzet« iz flote standardnih policijskih enot, bodo verjetno kmalu dobili tudi nova vozila.
Področje, ki ga pokriva SEAP Ljubljana, je največje med vsemi, ki jih oziroma jih bodo pokrivali avtocestni policisti, hkrati pa tudi najbolj obremenjeno. Zato je tudi logično, da so v dobrega pol leta dobili toliko prekrškarjev (približno 16.000 prekrškov). Ob tem se pojavi vprašanje, katerih prekrškov je največ. Vendar pa je Mežnarič jasen: »Kršitelje cestnoprometnih predpisov težko 'popredalčkamo' po starosti, spolu, kakovosti njihovih vozil, državljanstvu in podobno. V cestnem prometu sta samo dva predala, in sicer so v enem tisti, ki vozijo po predpisih, in v drugem tisti, ki cestnoprometne predpise kršijo. Slednji pa na naših avtocestah predstavljajo največjo nevarnost za ostale udeležence, saj je lahko že najmanjši prekršek usoden za kršitelja in za vse ostale udeležence.«
Ob tem pa razkriva, da je bilo v desetih mesecih delovanja zabeleženih že kar nekaj primerov hitrega zasledovanja voznikov, ki se niso odzivali na pozive policistov k zaustavitvi. Sam se tako spomni kar nekaj primerov, kjer so hitrosti med pregonom presegle 200 kilometrov na uro; ubežniki so se namenoma zaletavali v službena vozila policije, vendar pa niti enemu izmed njih ni uspelo pobegniti. So si pa s svojim dejanjem »prislužili kazensko ovadbo za storitev kaznivega dejanja Preprečitev uradnega dejanja, za kar zakonodaja predvideva tudi do pet let zaporne kazni.«
Takšni pregoni policistov, kot sem lahko izvedel iz prve roke, seveda ne puščajo ravnodušnih. Eden izmed njih nam je tako zaupal zgodbo izpred nekaj let, ko je le dobro uro po začetku izmene prejel interventni klic, obvestilo o prometni nesreči, v kateri je življenje izgubilo štiriletno dekletce. Dogodek ga je še toliko bolj pretresel, saj je tudi sam oče tedaj štiriletne punčke. Po končanem postopku je nadaljeval z izmeno, čeprav ga je dogodek močno pretresel, zgodbo pa je čez nekaj ur delil tudi z enim izmed prehitrih voznikov, ki ga je zaustavil. Slednji ob tem ni pokazal nikakršnega sočutja, temveč mu je le odvrnil, naj mu že izda plačilni nalog, da bo šel dalje.
»Saj to ni njegov problem,« mi je dejal policist, a prav to so dogodki, ki lahko močno vplivajo na policista. Ob tem je poudaril, da njegov namen ni doseganje norme. Če bi sledil črki zakona, bi pri skoraj vsakem vozniku lahko odkril kak prekršek in ga zanj kaznoval. Kot nam je zaupal, si najbolj želi, da bi se vozniki zavedali svojih prekrškov in se iz njih tudi nekaj naučili. Če mu zakonodaja to dopušča in mu voznik v prekršku da vedeti, da obžaluje svoje dejanje, ga veliko raje »kaznuje« zgolj z opozorilom, ne pa s plačilnim nalogom.
Tudi policisti so ljudje s srcem
Ob tem se seveda pojavi vprašanje, kdo so pravzaprav policisti, ki jim je zaupano upravljanje zmogljivih vozil tudi ob visokih hitrostih. Po besedah našega sogovorca gre za policiste, ki so se enoti pridružili iz različnih oddelkov in enot slovenske Policije, pri čemer tudi vsi policisti pred tem niso bili v sestavi prometne policije. In čeprav so veseli vsakršne okrepitve, so izkušnje zaradi stresa in nevarnega delovnega okolja vsekakor dobrodošle. Seveda pa policisti izkušenj ne nabirajo zgolj na terenu, temveč tudi na rednih izobraževanjih in treningih na dirkališčih, kjer jim nasvete podajajo profesionalni dirkači, med drugim tudi priznan voznik relija, Andrej Jereb.
Sicer pa enota avtocestne policije ni dejavna zgolj podnevi, temveč tudi ponoči, ko je prometa manj. Ne nazadnje je namreč ravno to tudi čas, ko se zaradi »idealnih« razmer »prebudijo« hitri vozniki. Seveda pa število patrulj, ki so na terenu, prilagajajo aktualni problematiki. »Ob tem pa ne mislim samo razmer v prometu, ampak tudi na področje kriminalitete, nedovoljenih migracij in vsa druga področja, ki neposredno in posredno negativno vplivajo na varnost na avtocestnem križu,« pojasnjuje Mežnarič. Na posamezno izmeno tako policisti lahko prevozijo med 300 in 500 kilometrov, odvisno od nalog, števila prekrškov in pa zavzetosti posameznikov.
Sicer pa po nekaj mesecih dela Mežnarič opaža, da so se vozniki že navadili na prisotnost avtocestne policije pri nas, večina izmed njih – razen seveda kršiteljev – pa njihovo prisotnost pozdravlja. A s stanjem na področju varnosti na avtocestah vseeno še ni zadovoljen, saj je najrazličnejših prekrškov in drugih dejanj vseeno še vedno preveč. Ob tem najbolj izpostavlja prekoračitve hitrosti na področjih z nižjo najvišjo dovoljeno hitrostjo (80, 100 oziroma 110 kilometrov na uro), med katere sodijo trojanski predori, predora Golovec in Šentvid, klanec pri Višnji Gori ter številni avtocestni razcepi. Tudi zato je njihova prisotnost tam največja. Kot poudarja, bo tako najbolj vesel, ko po njihovi prisotnosti na cesti preprosto ne bo več potrebe.
Pripadniki posebne enote avtocestne policije torej še zdaleč niso zgolj zadrti uniformirani birokrati, ki dneve preživljajo v hitrih avtomobilih ter prežijo na voznike, ki vozijo le nekaj kilometrov prehitro, z namenom doseganja dnevnih norm izdanih plačilnih nalogov. Gre za srčne posameznike, ki med svojim delovnikom obravnavajo najhujše prometne nesreče, zato je njihov cilj, njihova prva želja čim bolj zmanjšati število takšnih dogodkov, in to na način, ki se jim bo zdel najbolj učinkovit. Če na cesti ne boste izstopali, vas tako najverjetneje ne bodo niti opazili – če vas ustavijo, pa le prijazno z njimi. Ne nazadnje gre za posameznike, ki v imenu varnosti pogosto tvegajo lastna življenja, zato bodo še kako cenili vsako lepo gesto z vaše strani – tudi če so vas zalotili pri prekršku.
Sektorsko merjenje hitrosti: »Vsaka tovrstna pridobitev je dobrodošla.«
V teh dneh se znova nekoliko več govori o uvedbi sektorskega merjenja hitrosti na slovenskih avtocestah. Neuradno naj bi DARS že objavil razpis za dobavo opreme, o katerem pa je slišati precej več (tudi zaskrbljujočih) govoric kot pa dejanskih informacij. Za mnenje o sektorskem merjenju hitrosti sem poprosil tudi Kristjana Mežnariča iz SEAP Ljubljana:
»Pri nas je vsaka novost, s katero se zagotavlja večja prometna varnost, dobrodošla in jo pozdravljamo. Sicer bodo z napravami sekcijskega merjenja hitrosti upravljali policisti iz Oddelka za upravljanje prometa in meritve s samodejnimi merilnimi sistemi, ki deluje v okviru Uprave avtocestne policije, njihov pozitiven učinek pa bo neposredno vplival tudi na naše delo. Tukaj moramo še enkrat več ponoviti, da je neprilagojena hitrost še vedno najpogostejši vzrok prometnih nesreč in večja ko je hitrost, hujše so posledice prometne nesreče. Tako pričakujemo z uvedbo sekcijskega merjenja hitrosti večjo disciplino voznikov v prometu po avtocestah, kar se bo sčasoma pokazalo v zmanjšanju prometnih nesreč in drugih ogrožanj posameznih voznikov.«
Bogata »dodatna oprema«
Vozila SEAP so opremljena s kar nekaj zanimivimi dodatki. V njih se tako na zadnji polici nahaja svetlobna tabla, ki jo upravljajo s pomočjo vmesnika, nameščenega na strehi vozila. Omenjena tabla ima prednastavljenih okrog 30 različnih napisov oziroma svetlobnih signalov, s katerimi policisti voznikom sporočajo, naj vozijo za njimi, naj ustvarijo reševalni pas in podobno. Seveda pa bi lahko, dodajajo v šali, vsaj v teoriji na tej plošči izpisovali najrazličnejše, tudi zabavne napise.
Poleg omenjene table so nekatera vozila opremljena z dobro znanim sistemom za snemanje vozil spredaj, imenovanim Provida, ki je v Sloveniji prisoten že kaki dve desetletji.
V prtljažniku pa se skrivata dva zelo posebna »dodatka«. V prvem, večjem črnem kovčku se skriva kovček z dvema dolgocevnima avtomatskima puškama. Gre za del obvezne opreme, ki so jo v patruljna vozila uvedli šele pred časom zaradi nepredvidljivih razmer na terenu, saj so bili zabeleženi tudi primeri, ko so bili policisti med opravljanjem svojega dela napadeni.
Poleg tega pa se v prtljažniku nahaja tudi tako imenovani Stinger. Gre za sistem bodic, ki predrejo pnevmatike ubežnikovega vozila in s tem na, po besedah policistov, varen način poskrbijo za njegovo zaustavitev. A sistem je na avtocestah le izjemoma v uporabi. Uporaba je namreč varna le pri nižjih hitrostih, na avtocesti, kjer hitrosti ubežnikov dosegajo tudi 200 kilometrov na uro in več, pa bi z uporabo tega sistema lahko prišlo do hujših poškodb vseh udeležencev.
Lahko jo odnesete zgolj z opozorilom
»Peljala sva se po avtocesti, promet je bil gost, pogovor pa zanimiv. Gostemu prometu sem posvečal premalo pozornosti, nato pa sem v vzvratnem ogledalu uzrl policijski BMW. Ta me je že čez nekaj trenutkov prehitel, zapeljal predme in mi preko signalne table na zadnji polici z napisom 'POLICIJA, VOZITE ZA MENOJ' dal vedeti, da sem v težavah in naj mu sledim do najbližjega mesta, v tem primeru na ploščad pred centralo Specialne enote avtocestne policije Ljubljana, kjer bova lahko varno ustavila, policist pa bo lahko izpeljal postopek. Razlog zaustavitve: prekratka varnostna razdalja. Predvidena kazen: 200 evrov. Sledilo je preverjanje dokumentov – vozniškega in prometnega dovoljenja. Ker sem dejanje obžaloval, drugih prekrškov pa policist ni zaznal, sem jo odnesel zgolj z opozorilom, zato sem lahko že čez nekaj trenutkov nadaljeval pot. Postopek je trajal le nekaj minut.«
Tako nekako poteka rutinska zaustavitev voznika v prekršku, ki so jo policisti izvedli med pripravo reportaže. A kot poudarjajo, je bil postopek z njihove strani izpeljan natanko tako, kot bi ga izpeljali pri obravnavi pravega in ne zaigranega prekrška – vključno z opozorilom, saj ni šlo za hujši prekršek.