Revoz znova krči, takšna bo proizvodnja z aprilom

Z iskanjem rešitve za krizo s polprevodniki se že spopadajo tudi v Evropskem parlamentu.

Revoz znova krči, takšna bo proizvodnja z aprilom (foto: STA) STA
21. 1. 2022

Novomeška tovarna Revoz, ki je pred kratkim doživela menjave v samem vodstvu podjetja se je znašla v novih težavah. Zaradi pomanjkanja polprevodnikov, ki sicer že leto dni pesti avtomobilsko industrijo bodo namreč v podjetju, ki skrbi za proizvodnjo novih vozil znamk Renault in Smart (pri čemer se partnerstvo z Daimlerjem zaključuje, s tem pa tudi proizvodnja modela ForFour EQ) znova zmanjševali proizvodnjo s tem pa tudi število zaposlenih.

Preberite še: Pomanjkanje čipov prizadelo tudi Slovenijo, Revoz zaustavlja proizvodnjo

Z mesecem aprilom bo tako podjetje prišlo le še na enoizmensko delo (in ne več eno in polizmensko), zaradi česar bo na cesti pristalo 450 delavcev. Tem naj bi v podjetju sicer pomagali poiskati delo v katerem izmed partnerskih oziroma drugih podjetij. Dnevna proizvodnja vozil bo tako zmanjšana iz 486 na 325 enot. V najboljšem obdobju je podjetje izdelalo 700 vozil dnevno.

»Žal krizi s polprevodniki še vedno ni videti konca. Poleg tega se Revoz po zaključenem partnerstvu z nemškim Daimlerjem v začetku leta sooča tudi z zaustavitvijo proizvodnje smarta forfour EQ ter z negotovimi razmerami na trgu, kar se tiče prodaje. Upoštevaje vse našteto je potrebno prilagoditi obratovanje tovarne v Novem mestu, in sicer je predvideno zmanjšanje obsega proizvodnje od aprila dalje,« so izpostavili v vodstvu podjetja.

O krizi tudi v Bruslju

Revoz, ki sicer velja za edino Renaultovo tovarno, v kateri proizvajajo model Twingo (ki se po koncu proizvodnje aktualne generacije poslavlja iz ponudbe), krizo z dobavo polprevodnikov čuti že dlje časa. Tako so recimo v lanskem letu proizvedli zgolj 95.757 novih vozil, kar je 31 odstotkov manj kot v 'Covidnem' letu 2020, ki ga je zaznamovalo začasno zaprtje gospodarstva.

Z vprašanjem proizvodnje oziroma pomanjkanja polprevodnikov se je sicer včeraj začela soočati tudi Evropska komisija z Ursulo von der Leyen. Slednja je namreč izrazila skrbi na odvisnostjo Evrope od polprevodnikov iz drugih držav. V februarju naj bi tako v Bruslju sprejeli zakon o čipih, ki naj bi služil kot podlaga za to, da bo Evropa do leta 2030 zagotovila 20 odstotkov celotne svetovne proizvodnje polprevodnikov.