Rezultati glasovanja Best Cars 2011

Nekateri pravijo, da je 13 nesrečna številka. Za druge je srečna. Nam je pravzaprav vseeno – vemo pa, da smo našo akcijo Najboljši avtomobili uspešno izpeljali že – trinajstič.

Rezultati glasovanja Best Cars 2011 (foto: Proizvajalci) Proizvajalci
9. 2. 2011

Glasovali ste ...

Koliko vas je letos glasovalo? Natanko 1.167 – in velika večina je to storila v elektronski obliki, torej z glasovnico, objavljeno na spletu. Število papirnatih glasovnic strmo pada, od skoraj dva tisoč pred leti, prek okoli 750 lani do manj kot 200 letos.

Očitno je prišel čas, da razmislimo o tem, da bi glasovali le še po spletu. A ker je Najboljši avtomobili vseevropska raziskava, se mora s tem strinjati večina držav – med njimi pa so tudi takšne, kjer je internet precej manj uporabljan kot v Sloveniji.

Med glasovalci je bilo tudi letos dobrih 80 odstotkov (natančneje: 82,8 %) moških. Med njimi je bilo 43 odstotkov takšnih, ki so naročeni na Avto magazin (torej: hvala, naročniki), med tistimi, ki so glasovali po spletu, pa je bil odstotek manjši.

Bralci tiskane izdaje očitno ostajajo zvesti papirju in spletno stran obiskujejo manj. Tudi tokrat je krepko več kot polovica anketirancev spadala v starostno skupino med 30 in 50 leti, mlajših (pod 25 let) pa je bilo krepko manj (10 odstotkov) od tistih starejših (nad 50 let, 21 odstotkov). Zelo malo je tudi tistih, ki ne vozijo avtomobila: le 4,8 odstotka. In povprečna starost 40 let dokazuje, da so sodelovali tisti, ki nas in avtomobilsko industrijo najbolj zanimajo: tisti, ki vozijo in si avto tudi lahko privoščijo.

In koliko kilometrov prevozijo sodelujoči v anketi? Številka se je letos ponovno povzpela, povprečje se je tokrat ustavilo pri dobrih 22.400 kilometrih letno – več v povprečju prevozijo le Portugalci, Španci, Madžari in Švedi.

S kakšnimi avtomobili? Med anketiranci so najbolj pogosti lastniki avtomobila nižjega srednjega razreda, dobrih 35 odstotkov jih je, sledi nižji razred in nato še najmanjši avtomobili (skupaj 26 odstotkov).

Pri kupcih novih avtomobilov je nižji srednji razred še pogostejši, okoli 38 odstotkov, pri rabljenih je takšnih okoli 31 odstotkov, za kak odstotek pa je višje število kupcev višjega srednjega razreda (ki si ga je v obliki rabljenega vozila pač lažje privoščiti). Ko smo že pri vprašanju nakupa novega ali rabljenega vozila: letos je kupcev novih avtomobilov več kot lani, okoli 60 (lani 57) odstotkov, dizlov je 40 odstotkov – več pri rabljenih avtomobilih in manj pri novih. Med lastniki novih avtomobilov jih je lani opravilo nakup le 13 odstotkov, podobna je številka za dve leti pred tem, višja pa za leto 2009: 15,4 %. Pri rabljenih je lani (22 %) in predlani (21 %) kupljenih vozil več, starejših pa manj.

Statistika voznega parka

Sicer pa je povprečen avtomobil star 6,5 leta in ima 83 kilovatov oziroma 113 'konjev'. Tu (pri moči motorja namreč) še vedno prednjačijo Švicarji in Švedi, torej vozniki iz prometno najbolj varnih držav, s 180 oziroma 172 'konji', kar je malenkost manj kot lani, a se je v obeh državah hkrati malce povečal odstotek dizlov, ki so običajno manj (po moči, ne pa tudi po navoru) zmogljivi od bencincev. Nemci? 21 tisoč kilometrov letno s povprečno 6,5 leta starim avtomobilom s 157 'konji'. In Slovenija vsaj po kriteriju starosti (oziroma 'mladosti') avtomobila spada v vrh med 15 državami, v katerih poteka raziskava: z mlajšimi se vozijo le Švicarji, Norvežani in Švedi (pa seveda Kitajci, kar pa je seveda zaradi svežega in hitro rastočega trga popolnoma normalno, tam se je povprečje ustavilo pri vsega treh letih).

Za zahodno Evropo še vedno zaostajamo pri odstotku karavanov (okoli 17 odstotkov v primerjavi z recimo nemško petino), prekašamo jih pri limuzinah in kombilimuzinah (dve tretjini), po povprečni konjenici pod motornim pokrovom (115 'konjev', torej štiri več kot lani) smo nekje v sredini. Prednjačijo še vedno Švicarji in Švedi, torej vozniki iz prometno najbolj varnih držav, s 186 oziroma 177 'konji'.

Letos bo več nakupov

In kako je z načrtovanimi nakupi avtomobila? 39 odstotkov anketirancev namerava kupiti avtomobil v prihodnjih dveh letih in med njimi je kar 58 odstotkov takih, ki nameravajo kupiti nov avto (v primerjavi z 52 % lani in manj kot polovico leto pred tem). Očitno se zaupanje kupcev v izboljšanje splošnega ekonomskega položaja še naprej povečuje. Med tistimi, ki bodo kupili nov avtomobil, je dobra polovica (skupaj to pomeni malce manj kot 12 odstotkov vseh anketirancev) tistih, ki nameravajo to storiti letos – in četrtina jih meri na nižji srednji razred, kar 27 odstotkov pa na SUV-e, križance in enoprostorce, kar je precej več kot v preteklih letih.

Dizlov bo med novimi kupljenimi avtomobili menda več kot polovica, tako vsaj pravijo naši anketiranci, ki jih rastoče cene goriva očitno precej motijo. Med kupci rabljenih vozil bo 'dizelašev' kar 57 odstotkov.

Toyoti se pozna zgodba iz ZDA

In kaj si anketiranci mislijo o posameznih znamkah? Najboljšo vrednost glede na ceno še vedno ponuja Škoda (z malenkost slabšim rezultatom kot lani), VW se je vrnil na tretje mesto, Kia pa se je poslabšala in komaj ostala pred Hyundaiem. Opazni so napredek Dacie ter slabši rezultati Citroëna ter trojice velikih japonskih znamk: Toyote, Mazde in Honde. VW pa se je poslabšal.

Po mnenju anketirancev so avtomobili na splošno podobno zanesljivi kot lani, slabo pa se godi Toyoti. Že v lanski raziskavi je izgubila kar 10 odstotnih točk in glede na težave iz konca predlanskega in začetka letošnjega leta (vpoklici) smo jim za letos napovedali še slabši rezultat. Nismo se zmotili – izgubila je še 15 odstotnih točk, v zadnjih dveh letih tako kar katastrofalnih 26 odstotnih točk oziroma več kot 40 odstotkov. Za to lahko sicer po eni strani najbolj krivimo senzacionalistično poročanje na TV (predvsem POP TV), po drugi strani pa očitno tudi PR in marketinški odziv nista bila ustrezna.

Tako sta se na prvi mesti povzpela BMW in Audi, Toyota pa je vodstvo v tej kategoriji izgubila prvič po letu 2003, ko ga je osvojila. Tudi pri kakovosti izdelave je Toyota slabša, podobno velja za večino drugih znamk z opazno izjemo Volkswagna, Škode in Opla – vodi pa še vedno BMW.
Pri mnenju o prodajni vrednosti rabljenega vozila seveda vodi VW, sicer pa se rezultati od lani niso veliko spremenili. Podobno je pri vrednostih glede na ceno, tu je še vedno spredaj Škoda, VW pa je prihitel Kio. Pomik na bolje so tu opazili tudi pri Hyundaiu, Audiju in Dacii, navzdol pa (spet) Toyota, pa tudi Citroën in Mazda. Najboljši pri odnosu do strank so ostali isti kot lani – Renault s precejšnjim padcem, nato pa VW, BMW (ki se je povzpel za tri mesta), Audi, Mercedes in Toyota, ki je nekaj mest izgubila.

Zanimiva je tudi rast (ravno nasprotno kot lani) BMW in Audija v kategoriji varnosti (lani sta oba šla navzdol). Največ sta med pomembnejšimi v tej kategoriji izgubila Mercedes in Renault. Toyota je po mnenju anketirancev manj ekološka kot lani (a še vedno daleč pred konkurenco), tu je spodrsnilo predvsem Hondi in Lexusu, malo pa tudi Renaultu, kar je na drugo mesto (ob rahli rasti) pripeljalo Fiat.

Da, kar nekaj sprememb je bilo letos, izstopa pa pravzaprav le ena znamka: Toyota že drugo leto zapored drsi navzdol, pa čeprav si tega, roko na srce, glede na avtomobile, ki jih izdeluje, ne zasluži. A ko gre za prodajo avtomobilov, so izdelki šele del zgodbe. Svoje morajo odigrati tudi drugi čelni, od trženja (tu je Toyota recimo s šestega s precejšnjim padcem ocene zdrsnila na šele deseto mesto) do prodajalcev in serviserjev. In tu se (ne le Toyoti, seveda) običajno zatakne.

 

ZMAGOVALCI


A – Mini avtomobili

Pri najmanjših avtomobilih je tokrat slavil Mini (ki pa, roko na srce, v to kategorijo spada bolj po imenu kot po merah). Fiat 500 je zdrsnil za mesto, Twingo ostaja zasidran med prvo trojico, iz katere je izpadla Toyota iQ.
1.    Mini
2.    Fiat 500
3.    Renault Twingo

B – Mali avtomobili

Popolnoma sveži Audi A1 je odločno pomedel s konkurenco in zbral več kot petino glasov. Polo je zdrsnil na drugo mesto, v prvo trojico pa sta se prebila Citroëna C3 oziroma DS3. Alfin Mito je tik za njimi.
1.    Audi A1
2.    VW Polo
3.    Citroën C3/DS3

C – Spodnji srednji razred

Volkswagnov Golf nič kaj presenetljivo ostaja na vrhu, na drugo mesto pa se je zlahka povzpela sveža Alfina Giulietta. Tretja je prav tako sveža Astra, lanski drugovrščeni, Renault Megane, pa je zdrsnil na šele osmo mesto.
1.    Volkswagen Golf
2.    Alfa Giulietta
3.    Opel Astra

D – Zgornji srednji razred

Audija A4 je na vrhu tega razreda po nekaj letih premora zamenjal lanski (in predlanski) drugouvrščeni, BMW-jeva serija 3. Lanski novinec na tretjem mestu, Oplova Insignia, tam tudi ostaja. Volkswagnov Passat je šele četrti.
1.    BMW serije 3
2.    Audi A4/A5
3.    Opel Insignia

E – Višji razred

V tem razredu BMW-jeva petica kraljuje že dolgo, in letos ni izjema. Vedno ji je sledil zdaj že malo ostareli Audi A6, ki pa je letos zdrsnil na tretje mesto, za Mercedesa E. A letos prihaja novi A6.
1. BMW serije 5
2. Mercedes razred E/CLS
3. Audi A6

F – Luksuzni razred

Porschejeva Panamera ostaja na vrhu luksuznega razreda, a tokrat le za las, saj je Audija A8 ugnala za vsega pol odstotka. Da je tudi tu nekje pri vrhu BMW, ni presenetljivo, a je na tretjem mestu zbral precej manj točk od prvih dveh.
1.    Porsche Panamera
2.    Audi A8
3.    BMW serije 7

G – Športni avtomobili

Mercedesov SLS AMG je ostaja na vrhu lestvice športnih avtomobilov. Lanska drugo- in tretjeuvrščeni, Ferrari 458 Italia in Audi R8, sta zamenjala mesti, razlika med njunima rezultatoma pa je vsega 0,3 odstotne točke.
1.    Mercedes SLS AMG
2.    Audi R8
3.    Ferrari 458 Italia

H – Kabrioleti

Tudi tu na vrhu ostaja Mercedes, SL je očitno sedel v srca anketirancev. BMW-jev Z4 je zdrsnil na tretje mesto, vmes se je namreč vrinil Audijev R8 Spyder – Ferrari California pa je zdaj četrti.
1.    Mercedes SL
2.    Audi R8 Spyder
3.    BMW Z4

I – Terenska vozila

Razredu terenskih vozil smo doslej rekli kar X-razred, a se je tudi ta zgodba končala. Lani je iz prve trojice izpadel X5, letos je prvo mesto prvič zasedel avto brez X, Audi Q5. BMW X6 je s prvega zdrsnil na drugo mesto.
1.    Audi Q5
2.    BMW X6
3.    VW Touareg

K – Limuzinski kombiji

V tretje gre sicer res rado, v četrto pa očitno ne več in Ford S-Max ni več zmagovalec. Prehitel ga je Volkswagnov Touran, pa tudi tretje mesto je osvojil avto iste znamke, VW Sharan.
1. VW Touran
2. Ford S-Max
3. VW Sharan

 

Kaj pa Evropa?

Poleg Avto magazina je v akciji Best Car 2011 sodelovalo še 13 revij iz prav toliko držav, od Španije in Portugalske pa vse do Švedske (in brez Kitajske, kjer smo izvedli le raziskavo, ne pa tudi glasovanja).

Mini si je zmago priboril na vseh trgih razen treh – pri Slovakih je slavil Suzuki Swift, Italijani in Španci pa so na prvo mesto postavili (seveda) Fiata 500. Audi A1 je bil podobno uspešen, zmago mu je odnesel le lokalpatriotizem dveh trgov, saj so Francozi na vrh postavili Citroëna C3/DS3, Italijani pa seveda Mita.

Golf je (zanimivo in za Slovenijo pričakovano značilno) slavil le še na našem in švedskem trgu. Večino zmag je odnesla Alfina Giulietta, po eno pa Citroën C4, Mazda3 in Subarujeva Impreza.
V višjem srednjem razredu je bil rezultat dvoboja med BMW-jem serije 3 in Audijem A4 6 : 5. Ostanek zmag je šel Mercedesu C, Volvu S60 in Peugeotu 508 (uganite, kje). BMW-jeva serija 5 (in 5 GT) je zmagala na prav vseh glasovanjih, bolj zanimivo je bilo v razredu luksuznih avtomobilov.

Panameri (šestkrat najboljši) je največ zmag izmaknil Astonov Rapide (pet zmag), po eno pa Maseratijev Quattroporte, Mercedes S in Audi A8. Res športne luksuzne 'limuzine' ostajajo 'in'.

Med športniki je največ zmag pobral novi Ferrari 458 Italia (12), SLS AMG je zmagal le še v Nemčiji. Pri kabrioletih Ferrarijeva California (11 zmag) nima resne konkurence. Nemci in Švicarji so na prvo mesto postavili Audija R8 Spyder. Pri terencih je bilo zanimivo: večino zmag so sicer odnesli BMW-jevi iksi, a so se na vrhu lestvic pojavili tudi Q5 (štiri zmage), Cayenne, Range Rover Evoque (po dve zmagi) in v Franciji Dacia Duster. In še limuzinski kombiji: S-Max (pet zmag) je imel resnejšo konkurenco v VW-jevem Multivanu in Sharanu, medtem ko je Touran slavil le v Sloveniji.

Dušan Lukič

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri