Ambiciozni projekt robotaksijev Mateja Rimca je zamudil enega ključnih rokov. Verne mora zdaj pokazati, kaj je dejansko naredil z evropskimi sredstvi, v skrajnem primeru pa bi moral vrniti 89,7 milijona evrov. Prihodnost projekta kljub temu ni nujno ogrožena.
Mate Rimac je želel Zagreb postaviti med pionirje avtonomne mobilnosti, toda časovnica se ni izšla. Projekt podjetja Verne, ki razvija električno avtonomno vozilo in spremljajočo storitev prevoza potnikov, do 30. avgusta ni bil končan v predvidenem obsegu.
To samo po sebi še ne pomeni konca projekta, odpira pa precej bolj neprijetno vprašanje: kaj bo z evropskim denarjem, ki ga je podjetje že prejelo?
Najprej poročilo, nato računica
Verne, takrat še pod imenom Project 3 Mobility oziroma P3M, je leta 2023 dobil zeleno luč za do 179 milijonov evrov nepovratnih sredstev iz hrvaškega načrta za okrevanje in odpornost. Na račun podjetja je bilo kot predplačilo doslej nakazanih 89,7 milijona evrov.
Ker se je rok za izvedbo iztekel, se zdaj začenja obračun opravljenega dela. Verne ima 30 dni časa, da pristojnim organom predloži dokumentacijo o izvedenih dejavnostih, porabljenem denarju in doseženih ciljih.
Šele nato bo jasno, kolikšen del projekta ustreza pogojem, pod katerimi je bil evropski denar odobren. Če bo pregled pokazal, da Verne svojih obveznosti ni izpolnil, v podjetju pravijo, da so pripravljeni prejetih 89,7 milijona evrov vrniti.
Bi lahko račun dobila tudi Hrvaška?
Zamuda je medtem prerasla okvir samega podjetja. Na Hrvaškem se pojavljajo vprašanja, ali bi neuspešno dokončan projekt lahko vplival tudi na prihodnja izplačila evropskega denarja državi.
Premier Andrej Plenković takšen razplet za zdaj zavrača. Priznava, da projekt ni bil dokončan v prvotno določenem roku, vendar poudarja, da je Hrvaška izpolnila svoj del obveznosti, med drugim s prilagoditvijo zakonodaje in pripravo potrebne infrastrukture.
Po njegovih besedah gre tudi za osamljen primer med projekti, financiranimi z nepovratnimi sredstvi iz načrta za okrevanje. Zato ne pričakuje, da bi zaplet ogrozil celoten hrvaški program oziroma naslednji obrok evropskih sredstev.
Hkrati pušča odprto možnost, da Verne načrtovano vendarle izpelje – le pozneje, kot je bilo dogovorjeno.
Rimac naj bi se evropskemu denarju odpovedal že januarja
Pri zgodbi je zanimivo, da naj bi se Rimac na možnost takšnega razpleta pripravljal že več mesecev. Jutarnji list poroča, da je hrvaško vlado že januarja obvestil o nameri, da se odpove javni finančni podpori in razvoj nadaljuje z zasebnimi sredstvi.
To pri projektu, katerega skupna vrednost je ocenjena na 535,4 milijona evrov, ni majhna odločitev.
Verne je medtem našel tudi močna partnerja. Marca je napovedal sodelovanje z Uberjem ter kitajskim podjetjem Pony.ai, enim bolj prepoznavnih imen na področju avtonomne vožnje.
Robotaksiji tako še niso odpisani
Zamujeni evropski rok zato še ne pomeni, da Rimčeva zamisel o avtonomnih taksijih odhaja v predal. Precej bolj verjetno je, da se bo spremenil predvsem način financiranja in časovni načrt.
Naslednji mesec bo ključen predvsem za odgovor na vprašanje, koliko od skoraj 90 milijonov evrov bo Verne lahko upravičil – in koliko, če sploh kaj, bo moral vrniti. Šele po pregledu dokumentacije bo tudi bolj jasno, ali gre zgolj za zamudo pri izjemno zahtevnem projektu ali za precej večji zaplet.
