Z izpitom za avtomobil kmalu na motor? Takšne so zadnje informacije

Tik pred koncem lanskega leta je z Ministrstva za infrastrukturo prišla novica, ki so jo mnogi avtomobilisti (morda bolje rečeno lastniki izpita kategorije B) zares težko pričakovali. V presojo in postopek potrditve je bila namreč predana novela Zakona o voznikih, ki bi slovenskim avtomobilistom odprla vrata v svet mestnih maksi skuterjev in lahkih motociklov.

Z izpitom za avtomobil kmalu na motor? Takšne so zadnje informacije (foto: Peter Kavčič) Peter Kavčič
23. 2. 2022

Na Ministrstvu za infrastrukturo so po dolgih letih prepričevanja in moledovanja končno prisluhnili željam državljanov, predvsem tistih, ki se želijo identificirati tudi kot vozniki mopedov in lahkih motornih koles. No, saj ne, da te možnosti prej ni bilo, a vozniki avtomobilov z vozniškim dovoljenjem kategorije B so se lahko vožnje v cestnem prometu udeleževali zgolj z mopedi in skuterji, katerih največja hitrost je bila konstrukcijsko omejena na 45 kilometrov na uro.

Ideja, stara 15 let, končno na mizah poslancev in ministrov

Ideja o tem, da bi lahko z vozniškim dovoljenjem kategorije B vozili tudi mopede, skuterje in motocikle, ki presežejo hitrost 45 kilometrov na uro, je stara dobrih 15 let. Slovenska avtomobilska in motociklistična javnost je svoje prve pobude o tem, da bi z B kategorijo lahko vozili skuterje in motocikle z delovno prostornino do 125 kubičnih centimetrov in največjo močjo 11 kilovatov (15 KM), na pristojno ministrstvo naslovila hip za tem, ko je bila na nivoju Evropske skupnosti konec leta 2006 sprejeta direktiva o vozniških dovoljenjih. Ta je namreč določila izjeme oziroma ekvivalence za določene kategorije, med katerimi je tudi izjema za kategorijo A1 (motocikli do 125 kubičnih centimetrov).

Skrajšano in poenostavljeno to pomeni, da lahko države članice na svojem ozemlju ekvivalence odobrijo tako, da se imetnikom vozniških dovoljenj kategorije B omogoči vožnja motornih koles kategorije A1. Pri tem je potrebno poudariti, da izjema v to direktivo ni bila vnesena zaradi pretirano široko razgledanih evropskih poslancev (Evropska komisija tej direktivi sploh ni bila naklonjena), pač pa zaradi dejstva, da so tovrstne ureditve nekatere države članice že imele in se jim niso hotele odreči.

Vpliv držav članic s tovrstnimi ureditvami je bil enostavno prevelik, zato se je poskus evropske skupnosti, da bi to preprečili, izjalovil. Vseeno pa so takrat »kompromisno« ter v imenu varnosti uspeli zvišati starostne pogoje za pridobitev pravice do vožnje motornih koles in uvesti postopno pridobivanje vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih koles kategorije A brez omejitve. Pod črto lahko danes sklenemo, da je to dobrodošlo, a od takrat naprej se lahko najstniki s skuterjem ali mopedom po cestah vozijo šele od dopolnjenega 15. leta starosti (prej 14.).

Zanimanje za vožnjo s skuterji in mopedi zaradi zakonodaje upada

Posledično je začelo opravljanje vozniških izpitov za kategorijo AM (mopedi in skuterji do 50 kubičnih centimetrov in 45 kilometrov na uro) upadati, saj je postopek za pridobitev vozniškega dovoljenja sorazmerno dolg in drag, kategorijo A1 pa lahko najstnik opravlja pri dopolnjenih šestnajstih letih.

Četudi se to, da se je najstnikom na ta način nekako odvzelo že v času Jugoslavije pridobljeno pravico do vožnje z vozili kategorije AM, pristojnim ni zdelo zelo problematično, pa bi se po mojem mnenju morali zamisliti vsaj nad tem, da so še zlasti v zadnjih letih mladi začeli posegati po bistveno manj varnih vozilih, ki jih lahko vozijo brez vozniškega dovoljenja – moped do 25 kilometrov na uro (številne vprašljive »domače« predelave), električni skiro in podobna pogojno vozna, nevzmetena, nezavirana in konstrukcijsko nevarna vozila.

In ravno v adolescentnih letih mladi pridobijo največ novega znanja, smisla in občutka za kasnejšo varno, vendar hkrati tudi dinamično udeležbo v cestnem prometu. Zato je vprašanje o tem, ali s tovrstnim omejevanjem v smislu dolgoročnih ciljev k večji prometni varnosti pravzaprav delamo korak nazaj, še posebej utemeljeno.

Podobno kot najstniki pa so danes ravno zaradi predolgotrajnega in predragega procesa za pridobitev vozniškega dovoljenja A1 na nek način šikanirani avtomobilisti. Ti sicer lahko vozijo vozila kategorije AM, ki pa so ob prometnem tempu na mestnih vpadnicah in primestnih regionalkah prepočasni in kot taki za to skupino voznikov neuporabni ter v nekaterih situacijah tudi nevarni.

Zaradi navedenih razlogov in pobud, ki so jih Ministrstvu za infrastrukturo posredovali številni državljani, Vlada RS z novelo Zakona o voznikih poleg nekaterih drugih, za našo temo manj pomembnih sprememb določa ustreznejše pogoje za pridobitev pravice do vožnje motornih koles kategorije A1 z vozniškim dovoljenjem kategorije B.

Novela, ki bi avtomobilistom odprla vrata v svet skuterjev in lahkih motociklov

Tako bodo lahko vozniki z vozniškim dovoljenjem kategorije B, ki niso vozniki začetniki, pravico do vožnje z motociklom ali skuterjem do 125 kubičnih centimetrov delovne prostornine pridobili že po sedmih urah praktičnega usposabljanja v avtošoli ter opravljenem teoretičnem in praktičnem delu izpita. S tem bodo v primerjavi z aktualnim protokolom za pridobitev »polnega« vozniškega dovoljenja A1 močno skrajšali čas in zmanjšali stroške za pridobitev te vse bolj potrebne pravice.

Če se zdi, da zgornja olajšava sama po sebi ne bo pretirano povečala interesa za opravljanje izpita kategorije A1, pa razlog za dodatno veselje prinaša dodaten enaindvajseti odstavek 62. člena ki se glasi: »Imetniki veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil kategorije B, ki niso vozniki začetniki, smejo v Republiki Sloveniji voziti tudi motorna kolesa kategorije A1, če opravijo praktični del vozniškega izpita vozil kategorije A1, imajo v vozniškem dovoljenju z ustrezno kodo označeno pravico do vožnje vozil kategorije A1

V tem primeru bo torej potrebno za vožnjo skuterja opraviti le sedem ur praktičnega usposabljanja v avtošoli in praktični del izpita, z vozili kategorije A1 pa se bodo vozniki kategorije B lahko vozili izključno na področju Republike Slovenije.

Je to sploh varno?

Seveda se ob tem odpirajo mnoga vprašanja in polemike, predvsem o tem, ali so vozniki kategorije B dovolj spretni in sposobni, da bi lahko varno upravljali s skuterji in motocikli razreda A1, ki v marsikaterem primeru presežejo hitrost 100 kilometrov na uro.

Načeloma bi težko zagovarjal tezo, da je vsa razlika v vožnji kolesa z motorjem, katerega hitrost je konstrukcijsko omejena na 45 kilometrov na uro, ter skuterjem ali lahkim motociklom, katerega hitrost presega 100 kilometrov na uro, skoncentrirana zgolj v hitrostni razliki. Čeprav je tehnika vožnje praktično enaka, se je potrebno zavedati eksponentnega podaljševanja zavorne poti, fizikalnih meja tovrstnih vozil in drugih elementov vožnje, ki lahko z naraščanjem hitrosti predstavljajo mejo med »varnim za vsakogar« in podaljšano vrsto na urgentnem bloku Kliničnega centra.

Ne nazadnje to dokazuje tudi dejstvo, da usposabljanje kandidatov za voznike koles z motorjem AM poteka drugače kot usposabljanje kandidatov za voznike motornih koles kategorije A1.

Vseeno pa na drugi strani izkušnje iz sosednjih in drugih držav kažejo na to, da vozila kategorije A1 s svojimi konstrukcijskimi omejitvami (0,1 kilovata moči na kilogram, 125 kubičnih centimetrov prostornine, 11 kilovatov največje moči) voznikom kategorije B ne predstavljajo prevelikega spretnostnega zalogaja. Pospeševanja teh skuterjev in motociklov niso pretirano silovita, zavorni sistemi in vzmetenje so vsaj pri premijskih znamkah prilagojene zmogljivostim, končne hitrosti pa ostajajo obvladljive.

Zato z nekaj urami praktičnega usposabljanja v avtošoli, obvladovanje teh vozil ne bi smelo predstavljati večje težave. Ob tem v prid spremembam, ki bi jih prinesla novela Zakona o voznikih, govori tudi dejstvo, da bi po tej možnosti posegali predvsem vozniki, ki so v svoji vozniški karieri že pridobili nekaj izkušenj z vožnjo vozil kategorije AM, prav tako pa so kot vozniki avtomobilov pridobili tudi določene izkušnje in znanja iz zelo različnih prometnih situacij na vseh vrstah cest.

Zakonodajni postopek je dolg, javnost se sprememb veseli

Sodeč po odzivu na družabnih omrežjih in spletnih straneh, se javnost prihajajočih sprememb veseli. Slovenija bi se s tem vpisala na seznam modernih in mobilnostno naprednih evropskih držav, gotovo pa lahko računamo tudi na hipni in kasneje tudi trajni razcvet trga lahkih motociklov in skuterjev. V upanju, da bo novela Zakona o voznikih skozi sicer predolg zakonodajni postopek stekla v najkrajšem možnem času, proaktivnost Ministrstva za infrastrukturo v uredništvu naše revije pozdravljamo.

Kako so področje uredili pri sosedih?

Slovenija je na področju uskladitve z direktivo Evropske skupnosti med zadnjimi, ki ekvivalence za določene kategorije še ni uredila. Vse naše sosede z izjemo Madžarske imajo to področje že urejeno.

Italija

Italija ima uzakonjeni dve možnosti, ki voznikom omogočata vožnjo motornega kolesa kategorije A1, in sicer:

•Pravica do vožnje motornega kolesa A1 na podlagi vozniškega dovoljenja kategorije B ob dopolnjeni starosti 21 let. V tem primeru kategorija A1 ni vpisana v vozniško dovoljenje, pravilo pa velja zgolj na področju Italije.

•Kandidatu za vozniško dovoljenje kategorije A1 se prizna teoretični izpit kategorije B, potrebno pa je še praktično usposabljanje, pri katerem število ur ni zakonsko določeno (v povprečju kandidati usposabljanje končajo po 15 urah), ter praktični izpit. V tem primeru se v vozniško dovoljenje vpiše kategorija A1 in velja tudi izven Italije.

Takšno ureditev je imela Italija že pred uvedbo omenjene evropske direktive.

Hrvaška

Hrvaška voznikom kategorije B omogoča podoben postopek za pridobitev pravice do vožnje vozil kategorije A1, kot ga predvideva naša novela. Kandidatom se prizna teoretični del izpita, potrebnih pa je še sedem ur praktičnega usposabljanja in praktični izpit. Kandidatu se v vozniško dovoljenje vpiše kategorija A1, vožnja pa ni omejena na področje Republike Hrvaške.

Avstrija

Tudi v Avstriji so močno poenostavili pot do pridobitve pravice za vožnjo motornega kolesa kategorije A1. Naši severni sosedje morajo z vozniškim dovoljenjem B kategorije razpolagati vsaj pet let, nato pa opraviti najmanj šest ur praktičnega usposabljanja, čemur sledi vpis kode nacionalne administrativne omejitve 111 v vozniško dovoljenje, ki dovoljuje vožnjo motornih koles kategorije A1 na področju Avstrije. Pravilo ne velja izven meja naših severnih sosedov.

Pregled ponudbe skuterjev in motociklov kategorije A1

Če bo novela Zakona o voznikih uspešno prestala zakonodajni postopek, bi se lahko aktualni avtomobilisti, ki želijo biti tudi motoristi, že za letošnjo sezono odločali o tem, kateri skuter ali lahki motocikel izbrati za svoje potrebe. Ponudba je vsekakor zelo pestra, v uredništvu pa smo za vse zainteresirane pripravili kratek pregled nekaterih najbolj zanimivih predstavnikov razreda, predvsem tistih, ki bi utegnili zanimati novopečene motoriste oziroma, bolje rečeno, skuteriste, ki potencial preskoka na novo dvokolesno prevozno sredstvo vidijo predvsem v uporabnosti in lajšanju dnevnih potreb po mobilnosti.

Rabljeni skuterji in motocikli A1

V svet 125-kubičnih motociklov in skuterjev boste lahko vstopili tudi z relativno majhno vsoto denarja, saj so solidni rabljeni skuterji, stari do 15 let, na voljo že za okrog 700 evrov. Za nekoliko boljše primerke je potrebno odšteti dobrega tisočaka, novejši letniki pa so na voljo v razponu od 1.500 do 2.000 evrov. Nato nastopi praznina v ponudbi oziroma so cene rabljenih tako visoke, da je verjetno bolj smiselno kupiti povsem novega.

Na splošno skuterji v tem razredu dobro ohranjajo ceno, k temu pa pripomore tudi dejstvo, da se le redki odločajo za prodajo, saj je praktičnost in uporabnost teh vozil daleč višja od njihove cene. Poleg tega z vidika vzdrževanja, registracije (cca 100 EUR letno) in tudi potrebnega prostora za shranjevanje ne predstavljajo omembe vrednih tegob. Ultimativni nasvet bi se glasil nekako v smislu tega, da izbirajte med znamkami, ki imajo urejeno dobavo rezervnih delov in ustrezno servisno mrežo, izogibajte pa se neznanim, pretežno kitajskim znamkam, ki jih nekateri trgovci priložnostno uvozijo in potem nanje pozabijo.

Aprilia Sr 125 Gt/Sport

Letošnja novost, ki je šele na poti v prodajne salone, bo brez dvoma privabljala poglede mimoidočih. Aprilia je del koncerna Piaggio, zato dvoma o tem, ali znajo narediti spodoben in uporaben skuter, ni. Novi SR je na voljo v dveh različicah, GT in SPORT, pri čemer je prvi nekakšen crossover. To pomeni, da je dno skuterja zaščiteno z aluminijasto oblogo, pnevmatike pa so nekoliko bolj terenske. Koncernska tehnika je seveda najmodernejša, s čimer se ta skuter avtomatsko uvršča med tiste najbolj premijske modele. Dodatno je to potencirano še z izbiro materialov, dvonivojskim sedežem in kakovostnim vzmetenjem – in zagotovo bo tako tudi pri ceni, ki trenutno še ni znana.

Aprilia Sx/Rx 125

Tisti, ki bi si za krmilom namesto skuterskega vendarle želeli nekaj več pravega motorističnega vzdušja, bodo svojo srečo zagotovo našli na kakšnem enduro motociklu, s katerim se bodo lahko zapeljali tako v mesto na kavo kot tudi po košarico gob ali kostanja po gozdni cesti. V tem razredu je moč najti tudi cenovno zelo ugodne motocikle, vseeno pa je treba vedeti, da so premijske znamke na področju komponent korak pred ostalimi. Aprilia bo tisto pravo.

Honda Forza 125

Honda v kategoriji A1 obvlada tako področje skuterjev kot tudi motociklov, a nekako se zdi, da so motocikli bolj pisani na kožo mladih motoristov, medtem pa skuterji s svojo resnostjo in uporabnostjo nagovarjajo tudi potencialne nove motoriste iz kategorije B. Od 3 do 5 tisočakov zahtevajo za povsem nove skuterje, med vsemi pa bi najbolj izpostavil najdražjega, model Forza 125, ki je v vseh pogledih pravi premijski skuter in odličen mestno/primestni povezovalec razdalj. Je tudi favorit, kar se tiče opremljenosti, saj ima brezstični ključ, električno nastavljiv vetrobran, LED žaromete in za manj izkušene najpomembnejši dodatek, ABS. Predstavlja tudi odskočno desko v razred GT skuterjev in več boste v tem razredu težko dobili.

Honda Super Cub C125

Globalno najbolj znan in priljubljen križanec med skuterji in motocikli so izdelali že v več kot 100 milijonov primerkih. No, večino teh so kupili azijski kupci, za evropske pa so ga pri Hondi temeljito dodelali. Kljub temu pa osnovna tehnika ne odstopa prav dosti od originala. Zanimiv je tudi zaradi tega, ker ima namesto avtomatskega klasični štiristopenjski menjalnik, pri katerem centrifugalna sklopka omogoča pretikanje brez ročice sklopke.

Z letošnjim modelnim letom je Super Cub bogatejši tudi za zadnji sedež. Vsekakor gre za izredno posrečen motocikel, po katerem vas bodo prepoznali vsi sosedje in znanci, prijateljstev pa zagotovo ne boste sklepali na bencinski črpalki, saj pri Hondi navajajo, da porabi samo 1,5 litra goriva na sto kilometrov. Zagotovo je zanj vredno odšteti zahtevanih 3.990 evrov.

Piaggio Medley 125

Skuterji z visokimi kolesi veljajo za bolj stabilne in bolje vozne skuterje, Piaggio Medley, ki je pravzaprav zelo svež model (2020), pa sodi med najboljše predstavnike razreda. In to ne samo zaradi napredne tehnologije, ABS-a, LED razsvetljave, povezljivosti s telefonom in drugih dobrot, pač pa tudi zaradi dobre izdelave, robustnosti, videza in tudi svoje živahnosti. Pod sedežem se skriva eden izmed največjih prtljažnih prostorov v razredu, ne manjkajo pa niti značilni oblikovalski dodatki, ki poudarjajo eleganco tega skuterja – značilna kravata na nosu, izbrane barve, oblazinjenje sedeža itd. Čeprav med najboljšimi, pa je konkurenčen tudi na področju cene, saj je zanj potrebno odšteti le nekaj več kot tri tisočake.

Vespa Primavera S/Touring 125/Gts 125

Od prvega prihoda Vespe na trg pa do danes je ta globalno najbolj popularen in občudovan skuter doživel nekaj tisoč sprememb in prilagoditev. Jasno je torej, da je sodobna Vespa tisti skuter, ki postavlja standarde na vseh področjih. Dobra stran Vespe je tudi ta, da je na voljo v številnih barvah; na voljo je tudi dolg seznam originalne dodatne opreme, o kakovosti in zanesljivosti pa tako ali tako lahko zapišemo samo pohvale. Vseeno pa vsem zainteresiranim svetujemo sledeče: če ste moški, izberite model GTS, manjše karoserije pa prepustite damam. Cena: od 2.800 do 4.800 evrov.

Vespa 946

Če denar ne predstavlja težav in radi vzbujate pozornost, potem ne bi smeli spregledati Vespe 946, ki že nekaj let velja za najbolj ekskluziven skuter. Oblikovno posnema original iz leta 946, karoserija je izdelana iz aluminija, o tehniki pa le vse najboljše. To je hkrati tudi prvi 125-kubični skuter, ki je bil serijsko opremljen z ABS-om in sistemom proti zdrsu zadnjega kolesa. Piaggio z njo skrbi tudi za dobrodelno noto, saj od vsakega prodanega kosa del denarja nameni fundaciji za financiranje raziskav v boju proti prenašanju AIDS-a z okužene matere na otroka. Do tu vse lepo in prav, a zdaj sledi klofuta v obliki cene. Skoraj 11.000 evrov je potrebno odšteti za ta ekskluzivni razvrat na dveh kolesih, a na to sem vas opozoril že takoj na začetku.

Yamaha Tricity 125

Trenutno edini trikolesnik s 125-kubičnim motorjem je na voljo pri Yamahi, kjer vam bodo za 4.300 evrov z veseljem prodali model Tricity. Ta sicer ni homologiran za vožnjo z vozniškim dovoljenjem kategorije B, kar pa se bo spremenilo, če bo novi zakon sprejet. V tem primeru boste lahko računali na izjemno stabilen skuter, ki pa je tudi zelo varen. Zanesljivost in neuničljivost je pregovorna Yamahina lastnost. Tretje kolo poskrbi za več stabilnosti in krajše zavorne poti, zato bi utegnil biti še posebej zanimiva izbira za tiste, ki prisegajo na večjo varnost. Hkrati je to tudi najcenejši trikolesnik na trgu.

Yamaha X-Max 125

Yamaha X-Max 125 je že vrsto let sinonim za najboljše, kar je v razredu GT skuterjev srednje kategorije mogoče kupiti. Voznike očara predvsem z voznimi lastnostmi, na svoj račun pa pridejo tudi tisti, ki stavijo na bogato opremo, dodelan in atraktiven videz ter tudi siceršnjo popolnost na vseh področjih. Vse to seveda tudi nekaj stane; v tem primeru boste morali odšteti konkretnih 5.200 evrov.

Mnenje: Matjaž Korošak

Nekoč, ko me je adrenalin še bolj odnesel, sem bil navdušen nad vsem, kar ima motorni pogon. In tako sem nekoč postal tudi lastnik rabljene Yamahe YZ 125. Seveda, motokros motor, ki je bil idealna zabava in rekreacija obenem. Malo denarja in razburljiva moč. In izpita na progi seveda nihče ne zahteva. Toda kaj, ko je bilo treba motocikel vedno znova tovoriti in voziti do vsake proge in terena (saj ne, da sem to počel vsak dan).

In tako je navdušenje počasi plahnelo, moja volja ravno tako. Občasno navduševanje nad dvokolesno zabavo pa me danes mine, vsakič ko se spomnim na izpit in vse muke, povezane z njim (vključno s ceno). Ampak zdaj, zdaj pa me je spet prijelo, da bi morda vendarle z eno nogo stopil med motocikliste ... Kak 125-kubični enduro bi bil verjetno ravno prav za »povratek odpisanega«, ki se mora (spet) marsikaj naučiti.