Senzorji prometa tudi v stanovanja v Ljubljani. Kakšen je njihov namen?

V sklopu projekta EU bo v izbranih mestih nameščenih kar 1500 senzorjev.

Senzorji prometa tudi v stanovanja v Ljubljani. Kakšen je njihov namen? (foto: Profimedia) Profimedia
22. 1. 2020

Projekt Horizon 2020 velja za največji projekt Evropske unije na področju raziskav v zadnjih letih. Sedem let trajajoč projekt bo namreč države članice v obdobju med letoma 2014 in 2020 stal kar 80 milijard evrov, poleg tega pa naj bi za njegovo delovanje denar namenjali tudi različni zasebni vlagatelji. Številne raziskave naj bi pripomogle k večji zaposlitvi in ustvarjanju novih delovnih mest, ter pri skrbi za okolje. V zadnjo od raziskav bo aktivno vključena tudi Slovenija.

Naša država oziroma Ljubljana je bila namreč izbrana kot eno od petih mest (poleg Ljubljane še Cardiff, Madrid, Dublin in Leuven), v katerih bodo kmalu začeli postavljati senzorje za merjenje prometa. Skupno naj bi namestili 1500 senzorjev, s katerimi bodo v prvem planu merili število avtomobilov, kolesarjev in pešcev, ki bodo šli mimo njih. Prav zato je pomembno, kot je v izjavi za BBC dejal član projekta Citizens Observing UrbaN Transport profesor Enda Hayes, da so stanovanja, v katerih bodo senzorji postavljeni, čim bližje cestam.

S pomočjo zbranih podatkov si bodo pomagali pri različnih raziskavah, vezanih na varnost v prometu, hitrost na posameznih odsekih, zvočno onesnaževanje in onesnaževanje zraka. Zaradi onesnaženega zraka je v letu 2018 po vsej Evropi umrlo okrog pol milijona ljudi.

Zasebnost naj ne bi bila ogrožena

Takšen način zbiranja podatkov se na prvi pogled zdi nekoliko sporen. Čeravno bo sodelovanje prostovoljno, se vseeno poraja vprašanje zasebnosti. Nenazadnje bodo podatki javno dostopni vsakomur, obnavljali pa se bodo vsako uro. Na ta način želijo avtorji raziskave splošno populacijo približati sržu problema, hkrati pa mirijo z besedami, da čeprav bodo senzorji nameščeni na določenih lokacijah in povezani s spletom prek modema v stanovanju posameznika, lokacija senzorja splošni javnosti ne bo znana. Namesto tega bo na spletu moč videti le ulico, na kateri se senzor nahaja.

Hayes o raziskavi razmišlja zelo optimistično. Gre namreč za najbolj obsežno tovrstno raziskavo doslej, njena izvedba pa po zaslugi cenovno dostopne opreme (senzorji bodo temeljili na računalnikih Raspberry Pi) naj ne bi bila pretirano draga. Računa, da bodo z raziskavo mestne oblasti dobile boljši vpogled v kakovost zraka in bodo lažje pripravile ukrepe za izboljšanje.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri