Pranje pozimi? Seveda, in to čim večkrat ... Kako pa?

25. 1. 2024 | Jure Šujica
Deli

Ne oklevajte, ko je vaš avto pošteno umazan, blaten in prekrit s pršcem brozge, umazanije in soli, je vsekakor čas za pranje. Ga boste oprali v ročni avtopralnici ali zapeljali v avtomatsko, pa je vaša izbira. Nekaj nasvetov in dejstev smo zbrali samo za vas.

Precej vlage, peska in ostanki snega in ledu pomenijo, da je na tudi veliko umazanije po cestah in posledično tudi na osebnih avtomobilih. Številni vozniki se zato znajdejo v dilemi, ali očistiti avtomobil ali ne. Pranje vozil pri nizkih temperaturah pod lediščem je namreč nekoč po prepričanju mnogih veljalo kot dejanje, ki bo avtomobilu povzročilo več škode kot koristi, zato so se ga številni izogibali. Danes, ko je avtomobilska tehnika pa tudi tehnika avtopralnic močno napredovala, je takšen strah povsem odveč.

Avtostop

O tem, kako skrbeti za avtomobil v zimskem času, smo se zato pogovorili s strokovnjaki ljubljanskega podjetja Avtostop, ki ima med drugim v lasti tudi najdaljšo in eno najsodobnejših avtopralnic ter še nekaj ročnih avtopralnic za tiste, ki se še vedno izogibajo krtačam. Prav te so sicer v zadnjih letih doživele velik napredek pravi tehnik Avtostopa Tomaž Janežič.

Pri omenjenem podjetju tako že na začetku zavračajo domnevo, da se je v zimskem času treba izogibati pranju avtomobilov. Resda so lahko nizke temperature in zmrzovanje slabo vplivali na obstoječe poškodbe karoserije in laka, danes pa je to precej težje. Avtomobilska pločevina je namreč precej bolje zaščitena kot nekoč in s tem odpornejša na vplive iz okolja.

Profimedia

Ročne in samodejne avtopralnice imajo tako prednosti kot slabosti

Za zaščito avtomobila veliko naredite sami s pranjem v ročni avtopralnici. Ne pa vsega. Pravzaprav je težko poskrbeti za ključen del avtomobila, kjer se nabere največ nesnage in kjer lahko nastane tudi največ škode, in to je podvozje. Zgolj z visokotlačnim čistilcem je namreč težko doseči najbolj skrite predele podvozja in avtomobila, kjer se nabira umazanija. Po nekaterih podatkih se lahko na dnu avtomobila nabere tudi kak kilogram ali dva umazanije. Ta se nato lahko, posebno v kombinaciji z agresivno soljo, začne zažirati v še tako majhne poškodbe in nezaščitene predele podvozja, kar povzroči njihovo rjavenje.

Samodejne avtopralnice so zato precej boljša izbira, saj večinoma že v osnovnih paketih pranja zajemajo čiščenje in zaščito podvozja, kar pomeni bistveno manjše tveganje za nastanek omenjenih poškodb. Za dodatno zaščito nato sledi impregnacija podvozja, ki pripomore še k odbijanju umazanije, za še boljšo zaščito pa poskrbi tudi izpihovanje, ki sledi na koncu vsakega pranja.

Voda pod visokim pritiskom za temeljito izpiranje podvozja

Za izpiranje podvozja imajo sodobne avtopralnice sicer na voljo med osem in deset šob, ki brizgajo vodo s tlakom 8 barov. Samodejne avtopralnice danes tako ne povzročajo poškodb na avtomobilskem laku. Kot poudarja Janežič, so se v preteklosti vozniki res pogosto soočali s tovrstnimi težavami, za kar so bile krive predvsem trde plastične ščetine krtač, ki so se jim sčasoma razcepile konice, tanke štrleče ščetine pa so nato pripomogle k nastanku drobnih prask in poškodb v laku. Sodobne krtače so izdelane iz mikrotkanine, ki je precej bolj blagodejna do avtomobilskega laka.

Manj apnenca (in belih lis) pri vodi za izpiranje

Vodo, ki jo uporabljajo v sodobnih avtopralnicah že filtrirajo s tehniko reverzne osmoze, kar pomeni, da vsebuje manj vodnega kamna in apnenca, kar se pri starejših avtopralnicah odraža v podobi bledih lis, ki ostanejo po tem, ko voda odteče oziroma se posuši.

Tu so tudi boljša čistila, ki manj škodujejo zdravju in naravi, zaradi česar je mogoče reciklirati tudi precej več vode. Kot navaja Tomaž Janežič, se dandanes reciklira že 80 odstotkov vse vode, ki se uporablja pri pranju vozil.

Avtostop
Vroče okolje avtopralnice, v katero na hladen zimski dan pripelje avtomobil, ni primerno za tiste nekoliko bolj zmogljive štirikolesnike, opremljene z visokozmogljivimi keramičnimi oziroma keramično-ogljikovimi zavornimi koluti. Znano je namreč, da keramični koluti za svoje delovanje potrebujejo visoko temperaturo, pri temperaturah, nižjih od ledišča, pa lahko zaradi hitre temperaturne razlike, ki jo prinese avtopralnica v kombinaciji z visokotlačnimi šobami, pride do zloma in uničenja koluta.

Kje so prednosti in slabosti pralnic?

Kje so torej prednosti in kje slabosti samodejnih in ročnih avtopralnic? Kot poudarja sogovornik, imajo tako prve kot druge svoje prednosti in slabosti. Ročna avtopralnica vsekakor omogoča večjo natančnost, saj z njenim curkom lažje dosežete skrite kotičke avtomobila, do katerih samodejna avtopralnica ne more. Številni vozniki se ročnim avtopralnicam v zimskem času izogibajo zaradi nizkih temperatur, saj je njihova uporaba bistveno manj udobna.

Prav tu pa je ena izmed prednosti samodejnih avtopralnic, saj vozniku ni treba zapuščati vozila. Postopek pranja vozil v samodejni avtopralnici je tudi hitrejši in tako bolj pisan na kožo tistim, ki imajo na razpolago manj časa – če čakalna vrsta seveda ni predolga. V tem primeru pri Avtostopu svojim kupcem sicer omogočajo tudi možnost prevzema in vračila vozila ob dogovorjenem času na izbrani lokaciji, kar pomeni dodaten prihranek časa.

Je pa res, da so samodejne avtopralnice pogosto nekoliko manj natančne, zaradi česar si je po končanem pranju priporočljivo vzeti nekaj časa in s čisto krpo obrisati pragove in druge predele, ki jih takšna pralnica ne doseže. Samodejna avtopralnica tudi ni primerna za vozila, na katerih so nameščeni strešni kovčki oziroma strešni nosilci za prtljago.

Avtostop

Dovolj je petnajst minut na teden

Ne glede na vrsto avtopralnice je priporočljivo avtomobil oprati vsaj enkrat ali dvakrat na teden, kar je seveda odvisno od tega, ali živite na predelih, kjer je snega in posledično soli na cestah malo, ali pa se večkrat podate na smučišča in kraje z večjo količino snega in soli. Na tej točki je presoja, kdaj obiskati pralnico, prepuščena vozniku.

Sol in sneg sicer nista edina uničevalca podvozja – svoje denimo naredi tudi blato, ki se zadrži na podvozju in zadržuje vlago, zaradi česar je pralnico tudi poleti zelo priporočljivo obiskati vsake toliko časa, denimo vsaj enkrat mesečno, pri čemer je priporočljivo temeljito očistiti podvozje.

Dovolj nege je treba nameniti tudi platiščem, še posebej aluminijastim. Ta so namreč izpostavljena tako vplivom okolja kot zavornemu prahu. Čeprav zavorne obloge ne vsebujejo več azbesta, pa pri zaviranju še vedno nastaja prah, ki se nato zažre v platišče in sčasoma poškoduje zgornjo površino platišča. Med pranjem karoserije zato nanje ne gre pozabiti. Vsekakor pa mora biti platišče med pranjem hladno, sicer bo prišlo do oksidacije. 

In nega notranjosti?

Nego je tako poleti kot pozimi treba zagotoviti tudi notranjosti. Zanemarjanje kabine namreč lahko vodi do razpadanja materialov; vlaga, ki zaradi dežja in snega pride v kabino, pa lahko konča v sedežnih prevlekah in zlasti v talnih oblogah. Tako se v kabini zadržuje še več vlage, s čimer pa je tudi več nadležnega rosenja stekel. Tu pa je tudi uporaba vlažilnih robčkov. Na trgu so namreč na voljo raznovrstni izdelki za nego avtomobila, a ključno je, da vselej izberete izdelek, ki služi natančno določenemu opravilu.

Tako denimo robček, namenjen čiščenju karoserijske plastike ali čiščenju obraza, ni primeren za brisanje armaturne plošče, saj je agresivnejši do površine, zaradi česar lahko pride do razbarvanja plastike, nastalo škodo pa je običajno nemogoče popraviti.

Ob tem ne gre pozabiti na stekla. Vlaga v vozilu v kombinaciji z umazanijo, ki se nabere na notranjosti stekel, namreč povzroči nastanek sive koprene, zaradi katere se še poslabša vidljivost, posebej ponoči (bleščanje), zadevo pa lahko še poslabšajo morebitni prstni odtisi in druge nečistoče. Zadevo lahko uredite s čisto bombažno krpico in čistilom za stekla.
Avtostop

Nasveti pri ročnem pranju vozila

Plastika na novih avtomobilih je vzdržljiva in obstojna, in visokotlačni čistilniki je ne morejo poškodovati. Seveda ob upoštevanju navodil in z malo zdravega razuma (s šobo se le ne približajte preveč karoserijskemu delu). Pazljivo pa je treba ravnati z gumijastimi deli, kot so obrobe stekel. Tam se je treba izogibati brizganju z razdalje nekaj centimetrov, saj lahko curek vode poškoduje gumijaste dele.

Zlasti pri javnih avtopralnicah je priporočljivo vzdrževati razdaljo približno 30–40 centimetrov med karoserijo in šobo čistilnika. Močan tlak bi namreč lahko »olupil« lak, sploh če je ta že poškodovan.

Umazanije se ne lotevajte z navpičnim kotom, pač pa pod kotom približno 40 stopinj, s čimer jo boste najučinkoviteje odstranili s površine vozila. Ob tem pazljivo na mestih, kjer je lak poškodovan, saj bi curek lahko poškodbo še poslabšal, zato je razdaljo tedaj treba povečati.

Pri pranju podvozja ni potrebne posebne pozornosti, izogibati se je treba le neposrednemu stiku (z razdalje nekaj centimetrov) s končniki in manšetami.

Pri pranju vozila doma se izogibajte izdelkom, kot so čistila za pranje posode ali zobna pasta, ki naj bi pomagala pri poliranju žarometov. Uporabljajte zgolj izdelke, ki so namenjeni negi avtomobila.

Preberite še: 5 rabljenih avtov, ki bi se jih morali bati kot "hudiča"

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"