Prvi mož Slovenskih železnic razkril, kaj se bo v naši državi zgodilo leta 2031.
Javna železniška infrastruktura je že več let deležna številnih prenov in nadgradenj, kar bo po besedah generalnega direktorja Slovenskih železnic (SŽ) Dušana Mesa sčasoma privabilo večjo konkurenco. Že letos se bosta končala drugi tir in osrednja železniška postaja v Ljubljani, kar se mu zdi velik korak za javno podobo potniškega prometa.
Največji izziv železniškega prometa v Sloveniji je preobremenjenost omrežja. "Omrežje ne dopušča večjih kapacitet, saj je infrastruktura tako s tovornimi kot potniškimi vlaki že danes 100-odstotna zasedena. Poleg tega potekajo obsežne obnove, med drugim glavne železniške postaje v Ljubljani, ki je jedro celotnega sistema in jo tako ali drugače prečkajo vsi vlaki," je pojasnil. Prevozna bo nekje v oktobru, je v pogovoru za STA izpostavil Mes.
Med drugim se obnavlja proga proti Primorski, na delu med Preserjem in Borovnico, kjer se nadgrajujejo postaje, načrtovana je zapora med Verdom in Borovnico, kjer bodo prenavljali celoten odsek, obnovitvena dela potekajo tudi na progi proti Štajerki in Posavju, na relaciji Ljubljana- Zidani most in potem Zidani most-Dobova. "To so ti ključni projekti, ki so trenutno v teku in so praktično razdeljeni po celem glavnem križu, hkrati tečejo še manjše stvari - posodablja se kamniška proga in pa proga proti Dolenjski oziroma Novemu mestu," je nanizal.
Rezultati so precej boljši kot leta 2024
Izpostavil je tudi zaradi obnove zaprto postajo na Jesenicah, zaradi česar morajo tovorni vlaki proti Avstriji voziti preko Šentilja, ne čez Jesenice. "Kar nekaj takih izjemno zahtevnih ovir, ki onemogočajo večje količine tovora in s tem tudi boljše poslovanje s tega segmenta," je dejal.
Dozdajšnje letošnje poslovanje je sicer po Mesovih besedah dobro, polletni rezultati so "dosti boljši", kot so bili leta 2024, in so približno na ravni lanskih. "Pričakujejo podobno leto lanskemu, ki je bilo najuspešnejše do zdaj. Skupina je lani dosegla 885 milijonov evrov prihodkov, 100 milijonov dobička iz poslovanja in 93 milijonov čistega dobička. To je tudi posledica konsolidacije Nomaga, katerega nakup je bil zaključen lani. Rezultati so bili zato precej boljši kot leta 2024, ko je družba dosegla nekoliko manj kot 50 milijonov dobička iz poslovanja in pa 45 milijonov čistega dobička," je dejal.
Poleg tovornega vse te motnje vplivajo tudi na potniški promet, kjer sicer SŽ beležijo rast potnikov, a bi bila ta brez motenj še večja. "Že lani je bilo skoraj 20 milijonov potnikov, kar je rekordno, letos pa pričakujemo vsaj še za približno dva do tri milijone potnikov več, kar pa je že izjemno visoka številka tudi za primerljive države," je dejal Mes. Rast pripisuje novim vlakom in posledično večjim zmogljivostim.
Nekje stanje kot pred 30 ali 40 leti
"Zagotovo pa je minus na infrastrukturi. Upam, da se država obnov loti še z večjo intenziteto, ker so predvsem regionalne proge še vedno v stanju, v kakršnem so bile 30 ali 40 let nazaj, in to ne dopušča nekih boljših časov, hkrati pa tudi večjih kapacitet ne," je ponovil.
"V zadnjih letih je teh obnov in počasnih voženj kar veliko, prenavljala se je cela štajerska proga, prenavljal se je odsek Ljubljana-Brezovica, prej se je prenavljala gorenjska proga ... tako da to je že kar nekaj let. V času teh obnov je seveda nujen nadomestni prevoz, ki posledično prinese slabo voljo. Ta se na koncu vedno skoncentrira na Slovenske železnice, čeprav večinoma za to niso niti malo odgovorne," je izpostavil Mes.
"Ampak tako je, s tem se živi in kljub temu je treba narediti vse, da se potniku zagotovi najboljša možna storitev, kot so novi vlaki, čistoča, prijaznost osebja ... zadovoljstvo potnikov, ki ga meri zunanja institucija, se sicer kljub številnim izzivom povečuje," je dodal.
Po Mesovih besedah je treba nadgraditi predvsem regionalne proge - v delno ali celotno dvotirnost. "A vse naenkrat ne gre. Veliko je že, da bo vzpostavljena dvotirnost do Kranja, ogromno bi bilo, da se čim prej umestijo proge v prostor, da se projekti pripravijo in da se nato začne gradnja. To je ključno. Novi minister je naštel že kar nekaj izzivov, predvsem si želi hitrejšega umeščanja in to mislim, da je korak v pravo smer," je dejal.
Pritožba zaradi nove avtobusne postaje
Kot je poudaril, so pomembni tudi viri financiranja: "Se pravi, da železniška infrastruktura ni odvisna samo od proračuna, saj to pripelje do velikih nihanj in cikel razvoja se ustavi. Nekaj predlogov ima na mizi in mislim, da je prišel čas, da se tudi tu naredi korak naprej," je dodal.
Z dobro infrastrukturo bo po Mesovem prepričanju večja tudi konkurenca. "Prevoznikov je vedno več, v tovornem prometu jih je že danes devet ali 10, prepričan sem, da jih bo z drugim tirom med Divačo in Koprom prišlo še več in jih bo lahko tudi 30 ali 40, tako kot v Avstriji," je dejal. "Enako velja za potniške vlake, trenutno po omrežju vozijo samo vlaki SŽ, po letu 2031 bo verjetno več prevoznikov ali pa jih bo več vsaj na nekaterih relacijah in bodo imeli ljudje izbiro. Infrastruktura je tista, ki privablja konkurenco," je pristavil.
Medtem ko bo železniška postaja v prestolnici kmalu končana, pa ostaja odprta nova osrednje avtobusne postaje, ki jo od 1. julija upravlja družba Nomago. Projekt je še vedno v fazi obravnave pritožbe nevladne organizacije Alpe Adria Green na gradbeno dovoljenje.
"Čudim se, da je pritožba ravno na projekt, ki je edini, ki ga financira državno podjetje. Se pravi vsi drugi projekti, ki so v okolici in po mojem mnenju povzročajo mnogo več hrupa, niso imeli nobene pritožbe. Nisem tisti, ki bi govoril, kaj naj kdo dela, se mi pa zdi nenavadno oz. za moje pojme ne ravno konstruktivno, glede na to, da niso bili niti enkrat pri nas, da bi nam povedali, kaj jih sploh moti," je dejal Mes.
Ob tem je izpostavil, da je bil projekt gradnje nove avtobusne postaje narejen preko javnega natečaja in da so "praktično upoštevali vse, kar je bilo možno". "Dobili smo več postajališč, električne polnilnice, ogromno prostora za nekaj tisoč koles, za car-sharing, razdelitev na severni in južni terminal, promet v okolici je urejen, vse je poskrbljeno za potnike ... tako da je bilo ogromno nekih dodatnih pobud, ki smo jih upoštevali in potem se mi zdi nenavadno, da pa nekdo se pritoži, hkrati pa se ni udeležil niti enega sestanka z nami," je ponovil.
"Mislim, da je to velik uspeh"
Rok za oddajo ponudb za gradnjo avtobusne postaje se je sicer iztekel sredi julija, ponudbe so oddali gradbinci VG5, Strabag, Kolektor Koling in GP Krk, skupaj z davkom pa se gibljejo med 121,7 in 139,5 milijona evrov. "Ponudbe so visoke, gotovo bodo morale biti cene v nadaljevanju kar nekaj nižje, ampak zaenkrat o tem še ne bom govoril," je dejal Mes.
Avtobusno postajo bodo sicer 24. avgusta preselili na novo začasno lokacijo ob Masarykovi cesti, na novi lokaciji bo potnikom med drugim omogočeno tudi kartično plačevanje. Na postaji bodo tudi mednarodni avtobusi. "Cilj je, da se potem za mednarodni promet naredi poseben terminal tudi na Dolgem mostu, kjer se z Mestno občino Ljubljana še dogovarjamo za določene pogoje, ampak mislim, da bomo imeli do konca leta tam še en mednarodni terminal za primere, ko ni potrebe, da avtobus pride v mesto. Bo pa to odvisno od posameznega avtobusa," je dejal.
Kot je sklenil, so se letos v železniškem prometu zgodile velike prelomnice. "Dva projekta, ki sta se začela pred več kot 20 leti - tako ljubljanska postaja kot drugi tir - bosta končana in to relativno sočasno. Mislim, da je to velik uspeh," je ocenil.
