Ste prepričani, da se avto sploh še splača kupiti?

Eden ključnih namenov souporabe vozil (»carsharinga«) je namreč prav znižanje stroškov mobilnosti in s tem povečanje dostopnosti, saj po nekaterih raziskavah posamezno lastniško vozilo v povprečju več kot 90 odstotkov časa stoji neizkoriščeno, vendar ves čas povzroča stroške vzdrževanja, registracije, zavarovanja in podobno, hkrati pa izgublja vrednost. Pri souporabi vozil je strošek samo čas uporabe, medtem ko so v ceno vključeni vsi ostali stroški, tudi energija.

V primerjavi z običajnim najemom avtomobila, za katerega je najemno obdobje od enega do več dni, v nekaterih primerih pa tudi teden ali mesec, souporaba vozil s pomočjo komunikacijske tehnologije omogoča poljubno kratka najemna obdobja, tudi krajša od enega dneva. Seveda ob tem ne gre prezreti še okoljskega vidika, saj so v sistemih souporabe predvsem električni avtomobili.

Običajen najem avtomobila je praviloma dostopen znotraj delovnega časa na lokacijah poslovalnic ponudnikov, ki večinoma omogočajo tudi dostavo, medtem ko je souporaba dosegljiva neprekinjeno, v realnem času in na znatno več prevzemnih lokacijah po različnih mestih. Razlike med obema storitvama so vse bolj zabrisane, saj sistemi souporabe že omogočajo tudi cenovno ugodne najeme za obdobja, daljša od enega dneva, a se tudi pri običajnih najemih vozil pojavljajo ideje o povezljivosti in s tem možnosti najema brez ključa na različnih lokacijah in kadar koli.

Souporaba za posameznike in podjetja

V tujini so delitveni ekonomiji precej bolj naklonjeni kakor pri nas, glavna vzroka pa sta predvsem višina investicije v nakup novega ali novejšega rabljenega avtomobila in vse dražje vzdrževanje. Kot glavna vzroka za to navajajo vedno višjo investicijo v novo vozilo in vedno dražje vzdrževanje avtomobila. Za souporabo vozil ali deljenje prevozov se pogosto odločajo mlajše generacije, ki jim ni do lastništva avtomobila in se želijo izogniti tovrstnim stroškom.

Pri podjetju Avant car, ki je s storitvijo Avant2Go največji ponudnik souporabe vozil pri nas, so spomladi opravili raziskavo med uporabniki, v kateri se je izkazalo, da uporabniki s souporabo med drugim nadomeščajo drugo vozilo v gospodinjstvu, nekateri celo prvo – to so predvsem tisti, ki živijo v mestu in nimajo lastnega parkirnega prostora ali imajo manj potreb po mobilnosti. Stroškovna primerjava kaže, da znaša povprečni mesečni strošek lastniške mobilnosti v Evropski uniji več kot 500 evrov; tisti, ki souporabljajo avtomobile, pa (odvisno od potreb) za svojo mobilnost porabijo tudi manj kot tretjino tega zneska.

Za storitev souporabe vozil se v zadnjem času odloča tudi vse več podjetij, ki na ta način že nadomeščajo službena vozila, veliko pa je tudi zasebnih uporabnikov. Nekatera podjetja se odločijo tudi za celovito upravljanje voznih parkov, s čimer se v celoti razbremenijo skrbi za vozila. Z razvojem tehnologije so se še dodatno izboljšale možnosti optimizacije mobilnosti v poslovnih okoljih, saj glede na vsakokratne in specifične potrebe podjetij ponudniki lahko načrtujejo optimalno kombinacijo različnih storitev – od dolgoročnih dnevnih in občasnih najemov do souporabe vozil. Stroški mobilnosti se za podjetja na ta način znižajo tudi do 40 odstotkov, v voznih parkih je manjše število vozil, ki pa so bolje izkoriščena.

V Sloveniji pozno, vendar perspektivno

»V Sloveniji smo s souporabo resda začeli kasneje kot v nekaterih drugih evropskih državah, smo pa gotovo med pionirji glede sistema souporabe popolnoma električnih vozil, kjer so vključena vozila različnih uveljavljenih proizvajalcev. Sistem Avant2Go denimo vključuje že več kot 350 povsem električnih vozil, med katerimi so Renault Zoe, Smart Fortwo in Forfour, Fiat 500e, BMW i3 in Volkswagen e-Golf,« pravi Matej Grošelj iz podjetja Avant car.

Evropa predstavlja približno 50 odstotkov globalnega trga souporabe, pri čemer velja Nemčija za največji evropski trg. Sistemi s fiksnimi prevzemno-vračilnimi lokacijami v Nemčiji vključujejo približno 12.000 vozil in 700.000 uporabnikov (statista.com). Primerjalno in preračunano na število prebivalcev je v Sloveniji relativno več razpoložljivih souporabniških vozil kot v Nemčiji, enako tudi glede na število uporabnikov. Seveda pa to ni edini kazalnik razvitosti, pa tudi trga nista neposredno primerljiva.

Kakšne so torej nadaljnje perspektive za souporabo vozil v Sloveniji? »Tu ne bi govorili samo o souporabi, temveč o transformaciji mobilnosti v splošnem, saj se smernice, navade in tehnologija vse bolj pomikajo v smeri mobilnosti kot najemniške storitve, ki je dosegljiva, ko jo potrebujemo in za katero plačamo samo takrat, ko jo uporabljamo. To z drugimi besedami v večini primerov pomeni odmik od dragega bremena lastništva in skrbi za vozila, kar bodo nase prevzeli organizirani večji upravljavci oziroma ponudniki mobilnosti. V tem naboru mobilnosti kot storitve ima svoje mesto tudi souporaba kot ena izmed njenih oblik.«

»Podjetje Avant car kot ponudnik storitve souporabe to omogoča v kombinaciji z ostalimi storitvami, kot so kratkoročni najemi, dolgoročni poslovni najemi in dostava dobrin, vse to pa delno že tudi omogoča enotna aplikacija. Eden pomembnih namenov souporabe vozil je v primeru storitve souporabe Avant2Go tudi uporaba izključno baterijskih električnih vozil različnih proizvajalcev, s čimer slovenski družbi med drugim omogočamo cenovno dostopen in netvegan preizkus različnih električnih vozil, ob tem pa prispevamo tudi k hitrejšem sprejemanju in uveljavljanju električne mobilnosti. Glede konkurence se vračamo v situacijo, kjer se razvijalci tehnologije, dobavitelji in podjetja iz sorodnih panog mobilnosti začenjajo zavedati potrebe po ponudbi lahko dostopne, povezane in napredne mobilnosti »na klik«, kar pomeni, da se brišejo tudi meje med panogami,« dodaja Matej Grošelj.

Konkurenca se tudi dopolnjuje

Zemljevid mobilnosti se nedvomno spreminja in tudi vprašanje konkurence na tem področju postaja širše, zato se posamezne storitve ne izključujejo, ampak dopolnjujejo. Sodobni uporabniki kombinirajo različne načine, da pridejo do svojih ciljev, saj lahko na primer z vlakom pridejo do parkirišča P+R na obrobju mesta, v bližini najamejo kolo ali pa se sprehodijo do najbližjega prevzemnega mesta za souporabo vozil oziroma do prve postaje mestnega avtobusa, za vrnitev pa morda izberejo kaj drugega.

Med večjimi ponudniki souporabe vozil je podjetje Share'n'go, ki deluje v več evropskih državah in tudi pri nas. Registracija v sistem souporabe je hitra in preprosta: uporabniki poiščejo vozilo s pomočjo aplikacije na pametnem telefonu in ga s prejeto kodo tudi začnejo uporabljati. Gre za majhne dvosedežne električne avtomobile z dosegom do 120 kilometrov, ki dosežejo najvišjo hitrost 85 kilometrov na uro, opremljeni so z navigacijo, ni pa jih dovoljeno voziti po avtocestah in obvoznicah. Uporabnikom, ki lahko na uporabniškem profilu spremljajo čas in stroške, zaračunajo samo čas uporabe in jih bremenijo prek kreditne kartice.

Nekoliko drugačno pot so ubrali pri podjetju Giro Car Share, ki deluje od leta 2019. Njihov model souporabe vozil se od ostalih razlikuje po tem, da nimajo lastnega voznega parka, ampak so razvili platformo, prek katere si uporabniki lahko delijo oziroma izposojajo vozila med seboj. Platforma omogoča najemanje vozil med dvema fizičnima osebama. Namesto da torej avtomobili neizkoriščeni stojijo na parkiriščih ali v garažah, koristijo tistim, ki jih nujno potrebujejo. Če gre za prestižne ali športne avtomobile, pa Giro Car Share ljubiteljem ponuja vožnjo z avtomobilom, ki ga morda nikoli ne bodo imeli v lasti. Posebno storitev ponujajo organizacijam, ki želijo prek sistema deljenja svojega lastnega voznega parka, na primer električnih koles, e-skirojev ali električnih avtomobilov, zagotavljati sistem za deljenje vozil za svoje uporabnike.

Nekakšno obliko souporabe vozil predstavlja tudi spletna stran prevoz.org, ki je bila prvotno namenjena pomoči pri koordinaciji prevozov oziroma predhodnemu dogovoru o prevozu študentov znotraj Slovenije. Sčasoma so jo začeli uporabljati tudi drugi; med njimi se za tovrsten prevoz odločajo tudi dnevni migranti za prevoz na delo in po različnih opravkih. Hkrati ta platforma služi tudi za iskanje in usklajevanje mednarodnih prevozov. Največ je ponudnikov, ki imajo že zagotovljen lasten prevoz, a bi radi iz različnih razlogov peljali še koga. Iskalci prevoza na drugi strani iščejo prevoz v določen kraj. Namesto klasičnega štopanja na prevoz.org sporočijo, kam se želijo peljati, priložijo kontaktne informacije in počakajo na klic prevoznika.

Na trg deljenja vozil letošnjo jesen v navezi s podjetjem T2 Rotalab vstopajo tudi Slovenske železnice. V pilotnem projektu, ki bo trajal eno leto, bo potnikom za izposojo na voljo deset električnih vozil – izposoditi si bo mogoče Renault Twingo in Zoe. Na železniški postaji Ljubljana sta načrtovani dve lokaciji, trenutno pa potekajo dela na informacijskem in tehnološkem okolju za izposojo vozil. Med pilotnim projektom bodo natančno analizirali delovanje aplikacije in uporabo električnih vozil, da bi storitev kar se da prilagodili potrebam potnikov.

Število ponudnikov souporabe vozil, med katere niso všteti samo tisti, ki izposojajo avtomobile, ampak tudi sistemi za izposojo električnih koles in e-skirojev, se torej tudi pri nas povečuje, s tem pa tudi možnosti za cenejšo in okolju prijaznejšo mobilnost. Strokovnjaki pravijo, da se nam z novimi oblikami kratkoročnih najemov vozil obeta kar tretja transportna revolucija, ki se bo raztegnila vse do prihoda avtonomnih oziroma samovozečih vozil.

Število uporabnikov narašča

Pri podjetju Avant car beležijo konstantno rast uporabnikov in uporabe vse od začetka delovanja storitve leta 2016, tako s strani posameznikov kot tudi podjetij. V začetku so imeli v voznem parku 30 vozil, dosegljivih na 12 prevzemno-vračilnih lokacijah, danes sta obe števili več kot desetkrat večji. Skupaj so prevozili več kot 5 milijonov brezemisijskih kilometrov, pri čemer je bilo opravljenih že več kot milijon odklepanj in zaklepanj vozil. Zanimiv podatek je tudi, da je center za podporo uporabnikom storitve souporabe Avant2Go neprekinjeno na voljo že skoraj 2.000 dni.

Vozil je že preko 350, lokacij (večina je zasebnih), kjer se vozila lahko prevzemajo in oddajajo, pa več kot kot 130. Kmalu bodo vključili še dodatna vozila, vzpostavili pa bodo tudi nove lokacije. V času epidemije novega koronavirusa so souporabo vozil omogočali v nadzorovanih okoliščinah za nujne potrebe (služba, zdravnik, trgovina), pri čemer so vozila po vsaki opravljeni vožnji vzeli iz sistema in jih ustrezno očistili ter razkužili. Takoj po prvem valu, ko so se začele sproščati omejitve, je storitev hitro dosegla prejšnjo raven uporabe, v zadnjem času pa dosegajo rekordne številke na mesečnih ravneh.

Kakšne so cene?

Ponudniki souporabe avtomobilov imajo različne cene in tudi načine obračunavanja izposoje, pri nekaterih je treba plačati tudi vpisnino, skoraj vsi pa uporabnikom ponujajo različne ugodnosti oziroma bonuse.

– Avant2go (Avant car): Cene (so) odvisne od modela avtomobila in znašajo od 0,05 do 0,10 centa na minuto ter 0,20 evra na prevoženi kilometer. Strošek je vsota obeh postavk, najvišja dnevna najemnina pa se glede na avtomobil giblje od 19,50 do 34,50 evra. Pred začetkom uporabe je treba vplačati vpisnino, ki je kot enkraten strošek določena v razponu od 19 do 29 evrov.

– Share'n'go: Ker imajo samo en model avtomobilov, je za izposojo določena enotna cena 0,21 evra na minuto oziroma 29 evrov na dan. Zanimivo je, da za plačilo sprejemajo tudi turistične bone; za 50-evrski bon uporabniki dobijo 500, za 100-evrskega pa 1.100 minut vožnje.

- Prevoz.org: Cena prevoza je odvisna od relacij med posameznimi kraji. Tako je na primer za prevoz med Ljubljano in Mariborom treba odšteti 5 evrov, od prestolnice do Kopra pa 7 evrov. Cene na krajših razdaljah so še nižje – od Ljubljane do Kranja 2 evra, še pol manj od Ljubljane do Medvod, kar je v vseh primerih manj od cene javnega prevoza.

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere