Vožnja z avtomobilom je za marsikoga pomemben del vsakdanjega življenja, zato je razumljiva želja po čim daljši ohranitvi vozniškega dovoljenja.
Statistika kaže, da okoli 20 odstotkov imetnikov vozniških dovoljenj po 70. letu zaradi zdravstvenih razlogov ni več sposobnih za vožnjo. Prevladujejo predvsem oslabljen vid in sluh ter kognitivne motnje, vse to pa lahko privede do povzročitve hudih prometnih nesreč, kakršna je bila pred nedavnim na ljubljanski obvoznici.
Takrat je 86-letni voznik, ki je na štiripasovnici vozil v napačno smer, povzročil trčenje, v katerem sta umrla dva človeka. In ob takšnih nesrečah se upravičeno zastavlja vprašanje, ali imamo ustrezno urejene postopke za podaljševanje vozniških dovoljenj za starejše voznike.
Za starejše ljudi je vožnja avtomobila pomembno sredstvo za vzdrževanje svobode in neodvisnosti. Ko ostanejo brez lastnega prevoza, imajo občutek, da je kakovost njihovega življenja slabša in tudi zato je vozniško dovoljenje cenjen dokument, pogosto povezan z večjim samospoštovanjem. Zakonodaja pravi, da je pravico posameznika do vožnje motornega vozila treba zaščititi, a le, če je resnično sposoben varne udeležbe v prometu. Telesne in psihične sposobnosti namreč s staranjem neizogibno oslabijo, na sposobnost vožnje pa vplivajo tudi kronične bolezni in jemanje nekaterih zdravil.
Do leta 2011 je v Sloveniji veljala zakonodaja, ki je omogočala, da je vozniško dovoljenje brez zdravniškega pregleda veljalo do 80. leta, pozneje pa se je ta meja spustila na 70 let. Vendar to velja samo za tiste, ki jim zdravje še ne povzroča težav. V primerih, ko osebni zdravnik ali specialist ugotovi prisotnost bolezni ali takšno poslabšanje zdravstvenega stanja, da varna vožnja ni več mogoča, je pregled treba opraviti že pred dopolnjenim 70. letom. Zdravniški pregled za podaljšanje vozniškega dovoljenja po 70. letu vključuje merjenje krvnega tlaka, glukoze v krvi, pregled vida, EKG srca in pregled pri psihologu. Zdravnik specialist lahko oceni, da je treba opraviti še dodatne preglede in preiskave, da bi s tem pridobili celovito sliko o zdravstvenem stanju osebe, ki želi podaljšati svoj vozniški stalež.
Večina starostnikov po 70. letu je še sposobnih za vožnjo, petina pa se jih mora posloviti od volana. Po dopolnjeni starosti 70 let se lahko veljavnost vozniškega dovoljenja podaljša za največ pet let, če je voznik uspel pridobiti zdravniško spričevalo, da je telesno in duševno zmožen za vožnjo motornega vozila določene kategorije. Enako velja tudi ob dopolnjenem 80. letu starosti, v zdravniškem spričevalu pa je v skladu z ugotovljenimi psihofizičnimi sposobnostmi voznika določen tudi datum naslednjega zdravniškega pregleda.
Podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja predstavlja tudi okoli 200 evrov stroškov, saj kliničnega pregleda, pregleda izvidov iz zdravstvene kartoteke, elektrokardiograma, natančnejše laboratorijske preiskave in pregleda pri psihologu ne krije zdravstvena zavarovalnica. Ustrezni so samo izvidi, ki niso starejši od treh mesecev. Priložiti je treba tudi izvid oftalmologa, ki prav tako ne sme biti starejši od treh mesecev.
S STARANJEM POVEČANE MOTNJE PRESOJE
S starostjo se lahko poslabšata vid in sluh, gibljivost in odzivnost se upočasnita in vse to vpliva na vozniško sposobnost. S starostjo se tako poveča verjetnost za motnje presoje, gibanja in zaznavanja. S starostjo vidne sposobnosti nedvomno v celoti pešajo: tako je ostrina vida 60-letnika le še 74 odstotkov in 80-letnika celo le še 47 odstotkov ostrine zdravega mladeniča, oži se vidno polje, zmanjša se sposobnost zaznavanja prostora, sposobnost adaptacije in akomodacije, podaljša se čas zaznavanja zlasti gibajočih se predmetov in sposobnost razlikovanja barv. Raziskave kažejo, da imata kar dve tretjini vseh, starejših od 75 let, težave z vidom, med njimi pa je kar nekaj tudi takih, ki jim poslabšan vid izjemno omeji mobilnost.
Sluh je tisti, ki se od vseh čutil začne starati najprej. Najpozneje med 60. in 70. letom pride do upada sluha v frekvenčnem področju nizkih tonov. Degenerativne spremembe senzoričnih celic v notranjem ušesu povzročijo, da starejši ljudje ne slišijo več visokih tonov, in posledica je nerazumevanje nekaterih besed. Ocenjujejo, da ima težave s sluhom približno 17 odstotkov starejših ljudi. Starejši izgubijo sposobnost ločevanja izvora enega zvoka od drugega, ne ločijo hrupa ali pa postanejo nanj zelo občutljivi.
Kognitivne motnje, ki se povečujejo s starostjo, povzročajo poleg izgube spomina tudi zmanjšan obseg pozornosti, težave pri vizualni percepciji in posledično motnje presoje, ki lahko negativno vplivajo na njihovo sposobnost za vožnjo.
NA ZMOŽNOST VPLIVAJO TUDI BOLEZNI IN ZDRAVILA
In potem so tu še različne bolezni, ki posredno ali neposredno prav tako vplivajo na vožnjo. »Vzrok ugotovljene nezmožnosti za vožnjo pri ocenjevanju vozniške sposobnosti so največkrat bolezni srca in ožilja, sledijo bolezni s področja nevropsihiatrije in psihologije in šele nato očesne bolezni. V zelo majhnem deležu pa presnovne in druge bolezni. Na sposobnost vožnje lahko prav tako vplivajo zdravila ter njihovi medsebojni in neželeni učinki, ki so pri starejših pogostejši,« pojasnjuje doktor Marjan Bilban, specialist medicine dela, prometa in športa ter predstojnik Centra za medicino dela.
Med vožnjo je voznik ves čas izpostavljen velikemu številu dražljajev, ki jih mora predelati in na osnovi tega ustrezno in hitro ukrepati. S povečevanjem hitrosti vožnje, gostote prometa in zapletenosti poti vožnje se povečuje količina dražljajev, ki jih voznik prejema. Odzivanje voznika na dražljaje je odvisno od njegovih sposobnosti, znanja in izkušenj. Za varno vožnjo mora voznik izpolnjevati določene pogoje, mora biti sposoben oceniti nastali položaj, predvideti zaporedje dogodkov, biti mora emocionalno stabilen.
»Statistike kažejo, da so nezgode starejših voznikov prej posledica napak kot prepovedanega ravnanja. V nasprotju z mladimi so starejši pasivni ponesrečenci, ki nevarnih okoliščin ne iščejo, ampak se v njih znajdejo. Starejši ljudje na cesti pogosto občutijo duševno preobremenjenost. Na osnovi raziskav vidimo, da imajo težave zlasti pri menjavanju voznih pasov, zavijanju in vzvratni vožnji. Pogosto kaj spregledajo, denimo rdeče luči ali znake stop, delajo napake pri dajanju prednosti in slabo presojajo gibanje (hitrost) drugih. Pogosto navajajo, da avtomobila, s katerim so se zaleteli, niso videli. Njihove nesreče se pripetijo zaradi spregleda, ne zaradi akcije. Pri mladih je prevladujoč vzrok prometnih nezgod prekomerna hitrost, pri starejših – po 65. letu – pa izrazito naraste izsiljevanje prednosti. Pogosteje kot mlajši so udeleženi v trkih v križiščih ter v množičnih trčenjih,« dodaja dr. Bilban.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja