Evropske tovarne Stellantisa bi lahko izdelale precej več avtomobilov, kot jih trenutno zapusti njihove proizvodne linije. Toda zapiranja obratov vodstvo za zdaj ne načrtuje. Prazne zmogljivosti želi zapolniti tudi z avtomobili kitajskih znamk, čeprav vlagatelji niso prepričani, da bo takšna rešitev zadostovala.
V evropski avtomobilski industriji se vse bolj kaže težava, o kateri proizvajalci še pred nekaj leti niso želeli razmišljati. Avtomobilov se proda manj, proizvodnih zmogljivosti pa je ostalo preveč. Nekateri zato napovedujejo zapiranje tovarn in odpuščanja, drugi še iščejo načine, kako bi se temu izognili.
Med slednjimi je Stellantis. Avtomobilski velikan, ki med drugim združuje Peugeot, Citroën, Opel, Fiat, Jeep in Alfo Romeo, trenutno izkorišča le okoli 60 odstotkov svojih evropskih proizvodnih zmogljivosti. To pomeni, da bi lahko v obstoječih tovarnah izdelali bistveno več avtomobilov, ne da bi morali vlagati v nove obrate.
Novi prvi mož koncerna Antonio Filosa želi izkoriščenost povečati na 80 odstotkov. Na avtomobilskem salonu v Parizu je zatrdil, da zapiranje evropskih tovarn ni del njegovega načrta. Namesto krčenja proizvodnje želi vanje pripeljati dodatne modele, pri čemer računa tudi na pomoč kitajskih avtomobilskih proizvajalcev.
Kitajski avtomobili na proizvodnih linijah evropskih znamk
Stellantis je s kitajskimi proizvajalci že precej tesno povezan. V Leapmotorju ima približno 21-odstotni lastniški delež, prek skupnega podjetja Leapmotor International pa skrbi tudi za širitev znamke zunaj Kitajske.
Sodelovanje zdaj dobiva novo razsežnost. V španski Zaragozi, kjer izdelujejo Peugeot 208, Opel Corso in Lancio Ypsilon, so že začeli predserijsko sestavljanje električnega Leapmotorja B10. To pa najverjetneje ne bo edini kitajski avtomobil, ki bo nastajal v Stellantisovih evropskih tovarnah.
V igri je tudi obrat Villaverde pri Madridu. Tam se približuje konec proizvodnje Citroëna C4, zato tovarna potrebuje nov program. Ena od možnosti je izdelava prihodnjih modelov Leapmotorja, ki bi se lahko začela v prvi polovici leta 2028.
Podobno se obeta v Franciji. Kitajski Dongfeng naj bi v tovarno Rennes, kjer trenutno nastaja Citroën C5 Aircross, pripeljal proizvodnjo avtomobilov svoje znamke Voyah.
Za Stellantis bi to pomenilo dodatno delo za zaposlene in dobavitelje, kitajskim znamkam pa bi evropska proizvodnja omogočila lažji dostop do trga. Avtomobili, izdelani v Evropi, se namreč lahko izognejo dodatnim carinam, ki jih Evropska unija zaračunava za električna vozila kitajskega porekla.
Obstaja pa tudi tveganje. Kitajski avtomobili bi lahko postali neposredna konkurenca modelom, ki jih Stellantis že prodaja pod svojimi znamkami. Filosa zato zagotavlja, da bodo pri izbiri modelov za skupno proizvodnjo pazili, da si ne bodo po nepotrebnem odžirali kupcev.
Prostora za milijon avtomobilov, ki jih nihče ne potrebuje
Kako velika je težava, kažejo ocene analitikov družbe Jefferies. Po njihovih izračunih ima Stellantis v Evropi za najmanj milijon avtomobilov neizkoriščenih letnih proizvodnih zmogljivosti.
Koncern sicer pripravlja tudi nove cenovno dostopnejše modele. Trije naj bi v okviru programa E-Car nastajali v italijanskem Pomiglianu, med njimi pa se omenja tudi sodobna različica legendarnega Citroëna 2CV.
Toda tudi če bodo vsi načrti uresničeni, ostaja vprašanje, ali bo kupcev dovolj.
Evropski avtomobilski trg si namreč še ni opomogel od pretresov zadnjih let. Po Filosovih besedah se v Evropi letno proda približno tri milijone avtomobilov manj kot pred pandemijo. Obenem na trg prihaja vse več vozil iz Kitajske, kar dodatno zaostruje konkurenco.
Vlagatelji zato Stellantisove napovedi spremljajo precej zadržano. Pri banki J. P. Morgan menijo, da se koncern kljub novim partnerstvom verjetno ne bo mogel povsem izogniti prestrukturiranju. Brez zmanjšanja stroškov, števila zaposlenih ali proizvodnih zmogljivosti bo finančno okrevanje težavno.
Da razmere niso rožnate, kaže tudi vrednost delnice. Ta je s skoraj 27 evrov marca 2024 do sredine letošnjega oktobra zdrsnila na približno štiri evre.
Volkswagen ne namerava čakati
Stellantisov pristop je zanimiv predvsem v primerjavi z Volkswagnom, ki se podobnih težav loteva drugače. Nemški koncern je napovedal postopno zapiranje štirih tovarn do sredine prihodnjega desetletja, ob tem pa načrtuje tudi obsežno zmanjševanje števila zaposlenih.
Volkswagen ocenjuje, da ima v Evropi zmogljivosti za približno pol milijona avtomobilov več, kot jih trenutno potrebuje.
Medtem ko Volkswagen razmišlja, katere proizvodne linije bi ugasnil, Stellantis išče avtomobile, s katerimi bi jih lahko zapolnil. Pri tem se vse bolj naslanja na kitajske partnerje, ki si želijo proizvodnje znotraj Evropske unije.
Takšna rešitev bi lahko ohranila delovna mesta in zmanjšala stroške neizkoriščenih tovarn. A uspešna bo le, če bodo novi avtomobili našli dovolj kupcev. Sicer bo moral tudi Stellantis prej ali slej sprejeti odločitve, ki se jim danes še poskuša izogniti.
