Po tem, ko je Evropska unija prepovedala nove avtomobile z motorji z notranjim zgorevanjem, si države članice prizadevajo, da bi na svoje ceste uvedle več električnih vozil. Vendar se mnoge soočajo s težavami in navdušenja nad popolno avtomobilsko elektrifikacijo je vse manj. Hkrati v nekaterih državah ukinjajo davčne olajšave in znižujejo subvencije za električne avtomobile.
Konec oktobra so se zakonodajalci Evropske unije (EU) strinjali, da bodo do leta 2035 prepovedali prodajo novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem, da bi pospešili prehod na električna vozila. V skladu z novo prepovedjo morajo leta 2030 proizvajalci avtomobilov zmanjšati emisije novih avtomobilov za 55 odstotkov in se do leta 2035 povsem odpovedati modelom s termičnimi motorji.
Po podatkih EU je promet edini sektor, ki je v zadnjih treh desetletjih povečal emisije, med letoma 1990 in 2019 so se namreč povečale za 33,5 odstotka. Velik onesnaževalec so zlasti osebni avtomobili, ki predstavljajo 61 odstotkov skupnih emisij CO2 cestnega prometa. Vendar je zaradi visoke inflacije, pomanjkanja v dobavnih verigah in naraščajoče konkurence prehod na električna vozila v svetovnem merilu trenutno podoben poti s številnimi ovirami, ki jo bo avtomobilska industrija in verjetno tudi širša skupnost težko prevozila brez posledic.
Nižje subvencije v Nemčiji
Nemčija, domovina velikih avtomobilskih znamk, kot so Mercedes-Benz, Volkswagen, Audi, Porsche in BMW, je verjetno najpomembnejša evropska država, ko gre za prehod na električna vozila. Zdajšnja nemška vlada si je postavila ambiciozen cilj, da bo do leta 2030 na cestah 15 milijonov električnih vozil, in se zavezala, da bo 80 odstotkov energije prihajalo iz obnovljivih virov. V prvih devetih mesecih minulega leta je bilo prodanih 273.101 baterijskih električnih vozil, kar je 15 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2021. Kljub temu so z začetkom letošnjega leta nemške kupce električnih avtomobilov pričakale nižje državne spodbude.
Povsem električna vozila (in vozila na gorivne celice) do neto kataloške cene (brez posebne opreme) 40.000 evrov so odslej deležna 4.500 evrov iz javnih sredstev, do konca minulega leta je državni delež okoljskega in inovacijskega bonusa znašal 6.000 evrov. Za vozila s ceno od 40.000 do največ 65.000 evrov bo država po novem subvencionirala nakup v višini 3.000 evrov (doslej 5.000 evrov).
Električna vozila s ceno nad 65.000 evrov in priključni hibridi niso več deležni subvencij. Poleg tega jih bodo po 1. septembru 2023 lahko pridobile le fizične osebe. Nadaljnje spremembe so predvidene za 1. januar 2024, ko bo meja odmere za subvencijo pri nakupu električnega vozila določena pri najvišji neto kataloški ceni 45.000 evrov za subvencijo v višini 3.000 evrov.
V Franciji najprej navzgor, zdaj spet navzdol
Po evropskem sprejetju prepovedi avtomobilov s termičnimi motorji se je Francija odločila, da se bo skupaj z državami članicami v celoti zavezala, da bo do leta 2035 postala povsem »električna«. Sredi leta 2020 so se odločili zvišati stopnje subvencij s 6.000 evrov na 7.000 evrov kot del načrta za prestrukturiranje avtomobilske industrije, glavni razlog pa je bil padec prodaje zaradi koronske krize.
Sredi leta 2021 so stopnjo ponovno znižali s 7.000 na 6.000 evrov, vendar je vlada lani prekinila dejansko načrtovano nadaljnje znižanje. Ne za dolgo, saj je začela veljati 1. januarja 2023. Poleg tega okoljski bonus zdaj velja le za avtomobile na baterije in gorivne celice s ceno, nižjo od 47.000 evrov, in maso manj kot 2,4 tone. Skupno krije 27 odstotkov bruto cene in strošek baterije, če je ta v najemu, do največ 5.000 evrov za fizične osebe in 3.000 evrov za podjetja. Za električna dostavna vozila s skupno maso do treh ton in pol ni omejitve cen, subvencija znaša 40 odstotkov bruto cene (ter strošek baterije, če je najeta) do omejitve 6.000 evrov za fizične osebe in 4.000 evrov za podjetja.
Za gospodinjstva z nizkimi dohodki vlada zvišuje subvencijo na največ 7.000 evrov (osebna vozila) in 8.000 evrov (dostavniki). Rabljena električna vozila bodo v Franciji še naprej deležna podpore 1.000 oziroma 3.000 evrov v primeru nizkega proračuna gospodinjstva. Novost glede okoljskega bonusa za osebna vozila in dostavnike v letu 2023 je, da lahko zasebniki pomoč prejmejo le enkrat na tri leta.
Na Norveškem konec oprostitve plačila DDV
Do konca leta 2022 je bilo več kot 20 odstotkov registriranih avtomobilov na Norveškem električnih. Baterijska električna vozila so leta 2022 imela 79,2-odstotni tržni delež. Država, ki velja za eno najbolj vzornih pri prehodu v elektromobilnost, je kupce električnih avtomobilov presenetila z ne preveč lepim darilom. 1. januarja 2023 so ukinili oprostitev plačila davka na dodano vrednost ob nakupu električnih vozil. Velja le še za cenejša električna vozila, ki – preračunano v evre – stanejo približno 48.000 evrov.
Ob opozorilih, da električna vozila zaradi svoje teže bolj uničujejo cestno infrastrukturo, so 1. januarja uvedli tudi davek na težo. Za obračun šteje vsak kilogram teže nad 500 kilogrami in se ovrednoti po 1,2 evra za kilogram presežne teže, davek pa je treba plačati ob nakupu novega vozila. Tako je okoli dve toni težak električni avtomobil po novem za kupca dražji za dodatnih 1.800 evrov davka na težo, s tem da je cena višja že zaradi davka na dodano vrednost.
Danska z nizkimi davki na električna vozila
Danci so med najbolj gorečimi privrženci e-mobilnosti, kar dokazuje podatek, da se je prodaja e-avtomobilov v prvi polovici leta 2021 podvojila v primerjavi z enakim obdobjem leta 2020. K temu pripomore tudi zniževanje davkov na e-avtomobile in hkratno postopno povečevanje davkov ter drugih dajatev za avtomobile z motorji z notranjim zgorevanjem. Cilj je, da bi bilo do leta 2030 na danskih cestah vsaj 775.000 električnih in hibridnih avtomobilov.
Za izračun davka so osnova prevoženi kilometri vozila, ki jih povežejo z emisijami CO2. Ta ukrep je priporočil državni svet za podnebje, s čimer bi država zmanjšala emisije toplogrednih plinov za dva milijona ton. Na Danskem je trenutno registriranih približno 30.000 električnih avtomobilov od skupno dveh milijonov in pol vseh avtomobilov. Če bo danska vlada dosegla svoje, bo od leta 2030 prepovedana prodaja avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem.
Prehod v električno dobo bo vključeval tudi trajnostno naravnani javni prevoz. V šestih največjih občinah v državi so se lokalne uprave zavezale, da bodo kupovale samo električne mestne avtobuse. In v ta namen so podpisale ustrezen sporazum o podnebnem sodelovanju z ministrstvom za promet.
Avstrija subvencionira tudi rabljena e-vozila
Če v Avstriji pri nakupu električnega avtomobila država namenja 5.000 evrov subvencije, to velja za e-avtomobile s kataloško ceno pod mejo 60.000 evrov. Podjetja, organizacije in združenja prejmejo do 4.000 evrov. Za osebno rabljeno hibridno vozilo lahko kupci pridobijo tudi do 2.500 evrov, a pogoj je, da električni doseg presega 50 kilometrov. Poleg denarja za nakup e-vozil je mogoče subvencionirati še stenske polnilne omarice in druge polnilne postaje, tudi brez nakupa e-avtomobila. Za stensko omarico ali za inteligentni trifazni polnilni kabel za eno- ali dvodružinsko hišo lahko kupci dobijo do 600 evrov. Če za stanovanjsko hišo izberejo inteligentno polnilno postajo, znaša sofinanciranje največ 900 evrov za individualne sisteme in 1.800 evrov za skupnostne sisteme.
Pri nas še brez bistvenih sprememb
V Sloveniji s subvencijami za nakup električnih avtomobilov upravlja Eko sklad, ki tudi objavlja javne pozive in spremembe v zvezi s financiranjem. Državne subvencije so nedvomno dejavnik za pospeševanje prodaje električnih vozil in vrsto let so bile slovenske primerljive z evropskimi. Do konca leta 2020 je Eko sklad za nakup električnega avtomobila prispeval 7.500 evrov in za priključne hibride 4.500 evrov. Potem je prišlo do znižanja subvencije in deleža spodbude na 6.000 evrov, leta 2021 pa tudi do omejitev zgornje vrednosti vozila. Eko sklad je kot razlog za znižanje navedel naraščanje obsega spodbud, ker se je število sofinanciranih vozil vsako leto skoraj podvojilo, hkrati pa so se po mnenju sklada cene električnih vozil zniževale.
Višina spodbude po pogojih za posameznike in gospodarske subjekte je tudi v letu 2023 omejena na največ 20 odstotkov vrednosti vozila in znaša do 4.500 evrov za osebne avtomobile (za testna vozila 3.500 evrov) in 3.500 evrov za lahka gospodarska vozila. Poleg tega ostaja omejena največja vrednost vozila, za katero je mogoče pridobiti spodbudo, in sicer na največ 65.000 evrov, kar vključuje DDV, morebitne popuste in najem baterije za vozilo. Novost letošnjega leta je možnost, da med pravnimi osebami za subvencijo kandidirajo tudi tisti, ki niso zavezanci za davek na dodano vrednost, torej predvsem samostojni podjetniki in manjša podjetja.
Čeprav pri subvencijah za zdaj še ni predvidenih sprememb, bo področje trajnostne mobilnosti zajeto v novi zakonodaji. Jeseni so se začele prve aktivnosti v okviru prenove Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Glede na to, da je promet edini od sektorjev, v katerem se emisije ne zmanjšujejo, pač pa nezadržno rastejo, je po mnenju avtomobilskih uvoznikov v okviru posodobitve treba določiti jasne cilje glede potrebnega števila baterijskih električnih vozil in priključnih hibridov za vsako leto posebej. V pripravi je tudi zakon o alternativnih gorivih v prometu, ki bo osnova za razvoj potrebne polnilne infrastrukture. Ta naj bi vključeval tudi tako imenovane polnilne parke, ki bi jih umestili v prostor tako, da bo distribucijsko električno omrežje čim manj obremenjeno. Zakon nagovarja tudi pereč problem zagotavljanja ustreznega vira financiranja za potrebne ukrepe na področju spodbud za infrastrukturo in vozila, poleg tega pa daje nove možnosti za organizacijo sistema spodbud, ki mora biti predvsem dolgoročen in predvidljiv, brez nenadnih sprememb, ki povzročajo negotovost in negativno vplivajo na uvajanje električne mobilnosti.
V Evropi največja rast pri električnih vozilih
Po podatkih Evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev (ACEA) so v tretjem četrtletju 2022 baterijska električna vozila z 259.449 registriranimi enotami po vsej EU zabeležila najmočnejšo rast med vsemi vrstami pogona (+22,0 %). Z izjemo Danske (-2,6 %) in Italije (-35,0 %) so vsi trgi v regiji prispevali k tej pozitivni uspešnosti, s celo trimestno rastjo na Cipru (+490,0 %), v Latviji (+231,8 %), Romuniji (+213,4 %) in Bolgariji (+101,7 %).
Registracije priključnih hibridnih električnih vozil pa so v tretjem četrtletju leta padle za 6,0 %, saj so vsi največji trgi v EU beležili minuse. Italija in Francija sta zabeležili dvomestno znižanje (-22,2 % oziroma -14,3 %), medtem ko sta Nemčija in Španija skromnejši (-0,9 % oziroma -1,0 %). Zaradi te negativne uspešnosti se je zmanjšal tržni delež v primerjavi z enakim obdobjem lani in zdaj predstavljajo 8,5 % vseh registracij avtomobilov.
S 492.011 prodanimi enotami od julija do septembra se je prodaja hibridnih električnih vozil povečala za 6,9 %. Njihov tržni delež se je povečal za 1,3 odstotne točke in predstavlja 22,6 % celotnega trga. Med glavnimi trgi v regiji je padec zabeležila le Nemčija (-1,5 %). Najbolj se je prodaja povečala v Italiji (+20,8 %), sledita Francija (+15,6 %) in Španija (+11,3 %).
Preberite še: Občutna nadgradnja za občutno višjo ceno
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del