Monte Carlo je bil sicer bolj predvidljiv in opazno manj razburljiv, kot bi pričakovali. A nadaljevanje bo zagotovo bolj dramatično in vroče, kot je bilo v kneževini.
Začetek nove sezone je bil težko pričakovan, saj je prišlo v tovarniških ekipah do kar nekaj vozniških menjav, kar nekaj novih posadk pa je tudi zaradi tega pridobila »druga liga« prvenstva, torej WRC2. Toda monaška ruleta se je tokrat vrtela in tudi ustavljala bistveno bolj predvidljivo, kot je bilo to sploh mogoče pričakovati. Temperaturnih ekstremov ni bilo, padavin malo, snega bolj za vzorec, led le po zaplatah ...
In če povzamem – takšne okoliščine je najbolje izkoristil človek, ki se je tam rodil (no, v Gapu, ki je bil in bo nekoč spet center tega relija). Seb Ogier je torej suvereno vknjižil deveto zmago na Monteju. Vprašanje je, če mu bo kdo v bližnji prihodnosti lahko odvzel ta rekord. In še zanimivost – Ogier je na najvišjo stopničko stopil natanko 56-krat v svoji karieri (zagotovo bo dodal še kakšno). Njegov novi sovoznik Vincent Landais je zbral šele toliko nastopov ...
Občasni nastopi le za točke proizvajalca
A Ogier bo nastopil le občasno; kolikokrat bo še v kombinezonu Toyote, ni povedal, dejal je le, da je njegov program podoben lanskemu (6–7 relijev). In da bo spet nastopil v Mehiki (6.–19. marec), ki se po dveh letih odpovedi vrača v prvenstvo. Tudi o nadaljevanju zgodbe drugega serijskega prvaka, Seba Loeba, ni znanega še nič. Le to, da se z M-Sportom še dogovarjajo. Zagotovo bi bilo za Fordovo poltovarniško ekipo idealno, ko bi lahko na kakšen reli pripeljali na štart kar dva prvaka, že zaradi pozornosti javnosti, ki jo ta ekipa potrebuje.
No, za zdaj je jasno le to, da vse resurse (in upe) v ekipi usmerjajo v Estonca Otta Tänaka, ki si še kako želi, da bi premagoval svoje nekdanje delodajalce, predvsem korejske, saj je prepričan, da Hyundaijeva ekipa ni povsem stala za njim niti, ko je imel lani vsaj še teoretične možnosti, da v boju za naslov premaga (zdaj) prvaka Kalleja Rovanpero. No, na prvem reliju mu ni šlo najbolje; del tega gre pripisati težavam z volanskim servomehanizmom, del pa tudi dejstvu, da ni imel prav dosti možnosti, da se navadi na Pumo Rally1.
Toda ko sta se na zadnji preizkušnji »na nož« pomerila s svetovnim prvakom Rovanpero, je bilo jasno, da imata Puma in Tänak v nadaljevanju kar nekaj možnosti (le 0,6 sekunde ju je namreč delilo po skoraj 16 kilometrih). Po reliju se Tänak tudi ni prav dosti ukvarjal s težavami, temveč je le dejal, da bi lahko bilo huje.
Hyundai in Neuville še brez skrbi
Tudi Hyundaijev nesporni prvi voznik Thierry Neuville ni bil prav pretresen po suvereni predstavi Ogierja, Rovanpere in Toyote, saj so posadke te znamke odnesle kar prvo, drugo in četrto mesto. Neuvillovo tretje mesto je bil pravzaprav skromen obliž na rano, čeravno je bil skoraj 45 sekund za zmagovalcem. A kar nekaj tega zaostanka si je s svojimi napakami privozil sam (ob tem, da je imel kar nekaj sreče, da je sploh končal). Hyundaijev i20 Rally1 je tako v mnogo boljšem izhodiščnem položaju kakor lani ob tem času, skupaj z znamko pa tudi Belgijec, saj je tretje mesto pravzaprav drugo glede na to, da Ogier ne napada naslova.
Pri drugih posadkah pravzaprav ni bilo velikih presenečenj, razen morda povsem brezvoljnega Lappija, ki je končal na osmem mestu in si je očitno želel samo končati reli. Glede na njegov prvi nastop v Hyundaiu je tak odnos morda malce kontraproduktiven.
Tudi novi šef ekipe Cyril Abiteboul (nekoč je vodil kar dve ekipi v formuli ena), ki je prevzel vajeti pravzaprav tik pred zaključkom priprav, ni bil pretirano kritičen in zlovoljen. Zaveda pa se, da za Monte ni mogel storiti nič. Pa tudi za prvih nekaj relijev je njegov vpliv na rezultate in dirkalnik pravzaprav zelo omejen. Bo pa zanimivo opazovati, kako bo vodil ekipo, ki jo je z železno roko uspešno vodil ostrojezični in karizmatični Andrea Adamo.
Druga liga končno postaja zanimivejša
Morda je pred nami prva sezona, ko bo dogajanje v drugi ligi podobno zanimivo kot v prvi ligi, ki je rezervirana za dirkalnike Rally1 in tovarniške ekipe. Razred nižje se je namreč preselilo kar nekaj znanih imen, ki so bila še lani povsem pri vrhu, nekaj talentov pa je že priplezalo iz podpornih kategorij.
Eden takih je Oliver Solberg, ki je moral v WRC2 (iz Hyundaijevega programa WRC), kjer zdaj vozi novo Škodo Fabio. Tu je pristal tudi Adrien Formaux, ki je Pumo Rally1 moral zamenjati za Fiesto. No, s petim in šestim mestom morda nista ravno zablestela. Je pa to uspelo Rusu Gryazinu (na avtu seveda ni ruske zastave), ki je obvladoval vrh.
Toda po protestu Rosselove poltovarniške Citroënove ekipe je dobil pet sekund kazni in moral pokal predati Rosselu. Švedski reli pa bo še bolj nabit z znanimi imeni (ki čakajo na preboj v vrh) – zdaj bosta na njem nastopila še aktualni prvak Emil Lindholm (Škoda) in Teemu Suninen (Hyundai), pa Jari Hutunen, Egon Christian Veiby, Egon Kaur, prvak Rally3 Robert Virves in številni drugi.
No, vsekakor pa bo po reliju na švedskem snegu in ledu, ki bo med 6. in 12. februarjem potekal v okolici mesta Umea, znanega in jasnega že precej več. Ali pa tudi ne?
Kje je Mikkelsen in kaj bo počel Breen?
Ko je bilo jasno, da se bodo pri Hyundaiu odločili za Lappija, je bilo za Norvežana, nekoč obetavnega voznika tovarniških ekip VW in Hyundaia ter (pred)lanskega prvaka v WRC2, konec sanj o vrnitvi. Tudi govorice o sedežu v M-Sportovi ekipi niso bile več kot le – govorice. Glede na dobro zasedeno poltovarniško ekipo Toksport (Škoda) se zdi, da za trikratnega zmagovalca relijev naenkrat ni več prostora niti v Škodini novi Fabii (ki jo je sicer krstil).
Craig Breen, ki je še lani vodil M-Sportovo ekipo v Pumi Rally1, se bo sicer moral zadovoljiti z nekaj nastopi v dirkalniku Hyundai i20 Rally2, toda v formi bo lahko ostal tudi zato, ker bo celotno portugalsko prvenstvo odpeljal v tovarniško podprtem dirkalniku. Pri ekipi Hyundai v Ircu očitno vidijo potencial. Ali pa ga bodo selili razred nižje.