Znanstveniki v laboratoriju v Švici razvili nekaj osupljivega: to bi lahko drastično spremenilo pravila igre v avtomobilistični industriji

18. 6. 2026 | E. Č.
Znanstveniki v laboratoriju v Švici razvili nekaj osupljivega: to bi lahko drastično spremenilo pravila igre v avtomobilistični industriji (foto: Profimedia)
Profimedia

V Švici v tišini nastaja nekaj, kar bi lahko povsem spremenilo obličje avtomobilske industrije.

V času, ko se zdi, da se svet avtomobilizma nezadržno premika proti električni prihodnosti, iz Švice prihaja novica, ki na prvi pogled deluje kot čisto prava fatamorgana. In morda motorji z notranjim zgorevanjem vendarle še niso izrekli svoje zadnje besede ...

Evropska unija načrtuje, da bo do leta 2035 prepovedala prodajo novih bencinskih, dizelskih in hibridnih vozil. Ena redkih izjem naj bi bila vozila, ki uporabljajo sintetična oziroma tako imenovana e-goriva. Prav na tem področju pa zdaj veliko pozornosti vzbuja švicarski startup Gota Energy, ki razvija postopek za proizvodnjo sintetičnega goriva, namenjenega obstoječim motorjem z notranjim zgorevanjem.

Po poročanju portala edison.media je podjetje razvilo kemijski proces, pri katerem alkohol, pridobljen s fermentacijo iz obnovljivih surovin, pretvarjajo v tekoče gorivo. Raziskovalna ekipa pod vodstvom Alessie Cesarini pri tem uporablja postopek, imenovan oligomerizacija, ter posebej razvito in patentirano družino katalizatorjev.

Ključna prednost novega goriva naj bi bila njegova podobnost z običajnim fosilnim bencinom. Po navedbah podjetja ga je mogoče uporabljati v današnjih vozilih brez kakršnih koli prilagoditev ali tehničnih predelav. To pomeni, da bi lahko takšno gorivo vsaj teoretično takoj uporabljali milijoni avtomobilov, ki so že na cestah.

Gorivo naj bi že dosegalo oktansko število 95, kar ustreza standardu običajnega kakovostnega bencina. To je pomemben podatek, saj nakazuje, da ne gre le za laboratorijsko zamisel, temveč za gorivo, ki se po osnovnih lastnostih približuje temu, kar vozniki poznajo danes.

Pri Gota Energy poudarjajo tudi učinkovitost postopka. Ker njihov pristop izpušča nekatere zapletene faze, značilne za klasično proizvodnjo sintetičnih goriv, med drugim procese sinteznega plina, naj bi bila poraba energije nižja kot pri konvencionalnih metodah. Prav to bi lahko proizvodnjo sčasoma pocenilo, kar je ena ključnih ovir pri širši uporabi e-goriv.

Pomen takšne tehnologije je velik predvsem zato, ker svet ne bo čez noč zamenjal vseh avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem. Milijoni bencinskih in dizelskih vozil bodo po cestah vozili še desetletja, v nekaterih velikih državah, med njimi na Kitajskem in v ZDA, pa za zdaj ni napovedanih podobnih omejitev proizvodnje klasičnih vozil kot v Evropski uniji.

Sintetično gorivo, ki bi bilo uporabno v obstoječi infrastrukturi in današnjih avtomobilih, bi zato lahko predstavljalo pomemben most med sedanjostjo in prihodnostjo. Vozniki ne bi potrebovali novih avtomobilov, bencinske črpalke ne bi zahtevale popolne prenove, emisije pa bi se lahko zmanjšale hitreje, kot če bi čakali le na postopno zamenjavo voznega parka.

Za zdaj je tehnologija še v zgodnji fazi. Gota Energy trenutno upravlja laboratorijski demonstrator z zmogljivostjo približno 10.000 litrov goriva na leto. A ambicije so precej večje. Podjetje naj bi v prihodnjih mesecih načrtovalo povečanje zmogljivosti na milijon litrov letno.

Če se bodo napovedi uresničile, bi lahko švicarski postopek postal ena zanimivejših rešitev za prihodnost mobilnosti. Ne kot popolna zamenjava za električne avtomobile, temveč kot možnost za milijone vozil, ki so že na cestah in jih ne bo mogoče čez noč umakniti iz prometa.

Vprašanje, ki ostaja, je predvsem, ali bo mogoče takšno gorivo proizvajati v dovolj velikih količinah in po dovolj sprejemljivi ceni. Toda že zdaj je jasno, da se v ozadju velike avtomobilske preobrazbe odpira še ena pot. Tiha, laboratorijska in za ljubitelje bencinskih ter dizelskih motorjev morda zelo mamljiva.

Se, ko udari pasja vročina, naokrog vozite z odprtimi okni? Zapomnite si številko 72 km/h, strokovnjaki razkrili, kaj se takrat zgodi v avtu