Imamo ju! Slovenski avto leta in slovenski avto leta 2020. S prvim mislim na prireditev, ki se po nekaj letih odsotnosti končno vrača na televizijske zaslone, z drugim pa Renaulta Clia, ki je prvi Renault po Meganu, ki se je pred 23 leti okitil s tem naslovom. Ja, zanimivo, Clia smo tako imeli za svojega, a očitno je moral prerasti puberteto in se zresniti, da je prepričal vas, bralce, gledalce in poslušalce, ter na koncu še strokovno žirijo, sestavljeno iz devetih medijev.
Mi smo ga soglasno izbrali za zmagovalca, je pa bilo zelo na tesno v boju za preostala mesta. Oplova Corsa je s poznim prihodom na trg in z nekaterimi močnimi aduti precej popestrila izbor, Škoda Kamiq in Volkswagen T-Cross sta s svojo uporabnostjo iztržila maksimum, Mazdi CX-30 pa bi en dober turbobencinar pod motornim pokrovom lahko prinesel tudi zmago, o tem sem prepričan. Nekaj dobrih kandidatov je ostalo zunaj finalnega izbora, nekaj pa jih je zamudilo letošnjega, a bi znali biti v igri za zmago prihodnje leto. Tu mislim predvsem na Peugeota 208, novo Škodo Octavio, novega Volkswagen Golfa, prihaja še nova Toyota Yaris … Ja, obeta se nam zanimivo avtomobilsko leto.
A če se vrnem na začetek … Imam se za digitalno pismenega človeka. Z odprtimi rokami sprejemam vso tehnologijo, ki nam lajša vsakdan. Me ni sram priznati: tudi družabnim medijem sem pustil, da so postali del mene. A ko gredo stvari predaleč, je treba stopiti korak nazaj in premisliti, ali ni vseeno bolje, da nekaj ostane klasično. Analogno. Fizično. Osebno. Avtomobilski proizvajalci gredo recimo v duhu digitalizacije in 'pospravljanja' stikal preveč v skrajnost. Zakaj vrtljiva gumba za glasnost radia in nastavitev temperature v avtu ne moreta ostati taka, kot sta? In zakaj je treba vse prireditve, dogodke in podelitve zapakirati tako, da so instantni, zakodirani in da si jih lahko kadarkoli prikličemo na zaslon svojega telefona? S tem jim vzamemo čar, glamur, avtentičnost in veljavo. Revija in televizija sta tista dva gumba, ki morata ostati taka, kot sta. In po nekajletnem premoru, ko je bil Slovenski avto leta odstoten z malih zaslonov, se je videlo, da so vsi pogrešali ta osebni stik in izkušnjo druženja na sami prireditvi. Tako, kot pogrešamo tisti 'klik, klik' pod palcem in kazalcem na vrtljivem stikalu.
Če kdo razume, o čem govorim, je to naš novinar Tomaž Porekar, sicer organizator ter predsednik žirije izbora. Skoraj desetletje sva sodelavca in vsa ta leta sem tudi spremljal njegovo delo in trud pri organizaciji. Vam nekaj zaupam? Tako nasmejanega, kot je bil po sobotni prireditvi, ga že dolgo nisem videl. Tomaž, hvala ti za tvoj trud, in upam, da bo prihodnje leto tvoj nasmeh enako širok, kot je bil v soboto.
Besedilo: Saša Kapetanovič · Foto:
