Ključna novost nove tehnologije prenosa (mobilnih) podatkov je večja hitrost samega prenosa. Zakaj je torej tako revolucionarna in kakšen je pravzaprav njen potencial? V teoriji precejšen.
5G ali mobilna telefonija pete generacije je že lep čas ena izmed poglavitnih tem na tem področju. Povedano preprosto, gre za peto generacijo prenosa mobilnih podatkov, ki bo zaradi uporabe bistveno višjih frekvenc valovanja kot do zdaj (72 gigahertzev namesto 24, kolikor jih uporablja aktualna tehnologija) omogočala občutno hitrejši prenos podatkov. V teoriji naj bi ta tehnologija omogočala hitrosti med enim in dvema gigabajtoma podatkov na sekundo. Za primerjavo, to je celo nekajkrat več od hitrosti, ki jih prek optičnih kablov za zdaj ponujajo ponudniki interneta in digitalne televizije v Sloveniji.
Predvsem pri nepodučenih kritikih in ljubiteljih teorij zarote je novost naletela na nekatere čudne odzive, a vseeno, pomembnejši so pozitivni vidiki, ki jih izpostavljajo zagovorniki razvoja tehnologije. In ti ne zadevajo zgolj mobilne tehnologije, ampak še številna druga področja in ne nazadnje tudi avtomobilsko industrijo.
Avtomobilska industrija se spreminja. Spreminja se pravzaprav že vse od svojega nastanka pred skoraj stoletjem in pol, le da smo velik del časa spremljali razvoj na področju razvoja oblike, motorjev na notranje zgorevanje ... Danes se trend obrača. Avtomobilski proizvajalci dajejo veliko večji poudarek razvoju novih varnostnih tehnologij, avtonomni vožnji in pa povezovanju vozil s prometno infrastrukturo. Velikemu delu teh sistemov pa je skupno predvsem to, da delujejo po principu prenosa mobilnih podatkov.
Glavna lastnost ali bolje rečeno prednost tehnologije 5G je v majhni latenci. Povedano drugače, prav zaradi zgoraj omenjenih višjih frekvenc, na katerih deluje, je odzivni čas sistemov, ki delujejo na tem principu, veliko hitrejši, čas trajanja, da pride informacija od oddajnika do sprejemnika, pa v večini primerov znaša le nekaj milisekund.
Eden izmed konceptov, ki ga avtomobilski proizvajalci v zadnjem času pospešeno razvijajo, je koncept V2X. Gre za komunikacijo med samimi avtomobili in prometno infrastrukturo. Na tem področju je eden izmed bolj dejavnih avtomobilskih proizvajalcev koncern Volkswagen, ki po Nemčiji že spodbuja postavljanje naprednih semaforjev, ki bodo vozilom na cesti sporočali, čez koliko časa se bo prižgala redeča luč, poleg tega pa tudi, kolikšna je najmanjša hitrost, s katero bomo še ujeli zeleno luč, ne da bi kršili cestnoprometne predpise. A to je le ena od tovrstnih možnosti. Avtomobilski proizvajalci in podjetja, ki se ukvarjajo z mobilnostjo, v prihodnosti namreč razvijajo tudi kamere, nameščene na semaforjih, ki bi na kritičnih mestih (na primer v ozkih ulicah s kratkim pločnikom in mrtvimi koti) lahko namesto nas spremljale dogajanje zunaj našega vidnega polja in nas opozarjale na ovire, ki se nam približujejo.
Semaforji komunicirajo z udeleženci v prometu glede tega, kdaj se bo na primer prižgala rdeča luč, kdaj zelena in kolikšna bo hitrost, potrebna za to, da bomo še pred prižigom rdeče luči zapeljali v krožišče. Gre za enega izmed prvih primerov komunikacije med infrastrukturo in udeleženci v prometu.
Z vidika same varnosti pa ne bo izboljšana zgolj prometna infrastruktura, ampak tudi delovanje samih sistemov v avtomobilih. Sistemi za večjo varnost, ki jih v praksi spoznavamo že danes, bodo namreč postali še bolj učinkoviti. Tako se bo recimo avtomobil z vklopljenim tempomatom ali vgrajenim sistemom za samodejno zaviranje v sili hitreje odzval na morebitno zaviranje vozila pred nami ali pa na kolesarja oziroma pešca, ki bo prečkal cestišče, mi pa ga bomo pri njegovem dejanju zaradi takšnega ali drugačnega razloga spregledali.
In če se še nekoliko vrnemo na infrastrukturo oziroma povezovanje z drugimi elementi v prometu. Če tehnologija, ki počasi prihaja v redno uporabo, za zdaj temelji zgolj na komunikaciji med vozilom in recimo semaforjem, pa naj bi bilo s prihajajočo generacijo v enotno mrežo povezanih precej več enot. Pričakovati je celo mogoče, da bodo, ne da bi na to vplival posameznik, med seboj v realnem času na nekem območju brez težav komunicirali avtomobili, prometna infrastruktura, pa tudi pešci in kolesarji, katerih mobilni telefoni bi bili opremljeni s tehnologijo 5G. Kratica, ki označuje tovrsten koncept, je C-V2X ali Communication-Vehicles-2-Everything oziroma komunikacija med avtomobili in vsemi preostalimi udeleženci v prometu.
Izboljšano delovanje že poznanih asistenčnih sistemov v kombinaciji z rešitvami, ki še prihajajo in pa možnost komuniciranja med samimi avtomobili, infrastrukturo in pa preostalimi udeleženci v prometu, posledično vodi tudi v smer, ki si jo želi marsikateri posameznik, zlasti tisti, ki jim avtomobil v prvi vrsti predstavlja sredstvo za prihod z ene točke na drugo. Jasno, govora je o avtonomni vožnji.
V prvi vrsti bo sistem omogočal lažjo izvedbo platooninga. Gre za koncept, s katerim se že lep čas ukvarjajo proizvajalci tovornih vozil, kot je recimo Man. Platooning omogoča koloni več vozil, da vozijo drugo za drugim, pri čemer pa aktivno vozi le voznik tistega vozila, ki je na čelu kolone. To vozilo nato informacije o recimo spremembi smeri, zaviranju, pospeševanju in podobno prek oddajnikov pošilja vozilom za sabo. Prav v tem primeru je hiter prenos informacij od enega do drugega vozila še kako pomemben, saj v nasprotnem primeru lahko kaj hitro pride do trčenja vozil. Ne nazadnje vozila, ki sodelujejo v platooningu – pa čeprav za zdaj le na testnih poligonih – vozijo na izredno kratkih razdaljah drugo za drugim. Prav tu pa se skriva tudi drugi razlog za smiselnost tovrstnega početja. Krajša razdalja med vozili namreč na eni strani pripomore k temu, da bo na posameznem odseku ceste lahko naenkrat peljalo več vozil, na drugi strani pa bo prvo vozilo v koloni tistim za sabo ponudilo zavetrje in s tem nižjo porabo goriva.
Naslednji korak pa so jasno – avtonomni avtomobili. Hitrejši prenos podatkov, napredni asistenčni sistemi in možnosti komuniciranja s preostalimi udeleženci ter prometno infrastrukturo bi namreč avtomobilom omogočali, da bi se v kratkem času lahko odločali o naslednji potezi in reagirali na nepredvidene situacije, ki bi se jim pojavljale na cesti. Vendar pa avtomobilski proizvajalci vsaj za zdaj temu še niso pretirano naklonjeni, saj tovrsten prenos podatkov zaradi izredno kratkih valov potrebuje precej večje število oddajnikov in sprejemnikov. Hkrati je zaradi številnih drugih razlogov, ki so v veliki meri vezani tudi na to, kdo bo bdel na infrastrukturo, kdo nad delovanjem sistema v vozilih, nemogoče pričakovati, da bo avtonomna vožnja – še posebno na tej platformi – zaživela tudi v praksi.
Hitreje do naslednjega avtomobila
Glede na to, da je dandanes v mestih težko najti prosta parkirna mesta, zaradi česar se vse več ljudi odloča, da svojega avtomobila sploh ne bo imela, je souporaba avtomobilov storitev, ki že zdaj iz dneva v dan postaja bolj priljubljena, v prihodnosti pa bo vse bolj. Tudi to pa je področje, kjer vse vpletene strani že vidijo priložnost, kako bodo s pomočjo tehnologije 5G še dodatno izboljšale delovanje same storitve.
Če tako za primer vzamemo delovanje storitve souporabe vozil pri najbolj razširjenem podjetju v državi, recimo lahko v vsakem trenutku na pametnem mobilnem telefonu oziroma aplikaciji vidimo število vozil na izbranih lokacijah, stanje baterijskih sklopov, cenik uporabe in podobno. A čeprav je sistem v osnovi relativno dobro zasnovan, v praksi vseeno prihaja predvsem do zamika pri prenosu podatkov, kar se na primer kaže v počasnem odklepanju vozil ali pa odpiranju parkirnih zapornic. Zaradi nizke latence bo ta postopek potekal veliko hitreje. A to je zgolj začetek. Novi sistemi bodo omogočali shranjevanje podatkov v oblaku – kar je sicer mogoče že danes – dostop do profila uporabnika in s tem posledično tudi menjava vozil (v primerih souporabe službenih vozil in flotnih vozil) pa bo še hitrejša.
Optimizacija tudi v proizvodnji
Potencial tehnologije 5G bomo brez dvoma spoznavali skozi čas. Če smo recimo že nekoliko višje nakazali najbolj očitne sektorje, ki jih bo omenjena novost izboljšala, pa je tukaj še precej takšnih, na katere najprej sploh ne bi pomislili oziroma bomo možnost uporabe 5G spoznali šele čez čas. To ne nazadnje dokazuje tudi Audi, ki je ravno v februarju letos v sodelovanju s švedskim telekomunikacijskim podjetjem in eno izmed gonilnih sil na področju tehnologije 5G Ericsson predstavil novega robota za sestavljanje zračnih vreč v avtomobilih.
Čeprav je med samo tehnologijo in pa roboti na prvi pogled ni mogoče opaziti logične (uporabne) povezave, pa jih pri Audiju izpostavljajo kar nekaj. Na prvem mestu je varnost. Omenjeni robot namreč dela v izoliranem okolju, saj bi stik s človeško roko lahko pripeljal do resnih poškodb. Sam sistem mu tako omogoča, da se delo v trenutku, ko človeška roka zaide v izoliran prostor, prekine. A to je le en (dokaj osnovni) vidik uporabnosti. Zaradi kratkega časa potovanja signalov od upravljavca stroja do same naprave je namreč upravljanje na daljavo in pa spreminjanje nalog postalo veliko lažje. Tudi zaradi tega bi avtomobilska proizvodnja lahko postala še nekoliko bolj varna in hkrati prilagodljiva.
O sami varnosti tehnologije prenosa podatkov in vplivih na zdravje ljudi in okolice je tako za zdaj še nemogoče govoriti. Morda je škodljiva prav toliko, kot vse dosedanje štiri generacije, morda še nekoliko bolj, ali pa tudi manj. Dolgoročno bodo rezultate pokazali rezultati prihodnjih raziskav in pa ne nazadnje praksa sama. Dejstvo pa je, da bi avtomobilska industrija na njen račun lahko na številnih področjih – tudi na področju aktivne varnosti na cestah – lahko veliko pridobila.
Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel