Tesla je 6. oktober še pred nekaj tedni označevala kot dan, ko bi lahko padla ena pomembnejših odločitev za njeno evropsko prihodnost. Zdaj je jasno, da se to ne bo zgodilo.
Glasovanja o razširitvi sistema samostojne vožnje pod nadzorom, Full Self-Driving (Supervised), krajše FSD (Supervised), na celotno Evropsko unijo oktobra ne bo. Naslednja priložnost se po trenutnem koledarju odpira šele decembra.
Za slovenske voznike Tesel je zgodba nekoliko nenavadna. Slovenija je namreč med državami, ki so uporabo sistema že odobrile oziroma priznale nizozemsko dovoljenje, medtem ko Tesla še vedno nima enotnega dovoljenja za celoten evropski trg.
Zaplet je razkril dnevni red sestanka Tehničnega odbora za motorna vozila (TCMV), ki bo 6. oktobra. Namesto glasovanja je za Teslin primer predvidenih le 25 minut za nadaljevanje razprave o nizozemskem predlogu.
To pomeni, da se postopek, o katerem je odbor razpravljal že na dveh prejšnjih sestankih, nadaljuje brez končne odločitve. Ker je naslednje redno srečanje TCMV predvideno decembra, je to trenutno najzgodnejši možni termin za glasovanje. Tudi decembrska odločitev pa za zdaj ni zagotovljena.
Vse se je začelo na Nizozemskem
Pot do evropskega dovoljenja vodi prek nizozemskega regulatorja RDW, ki je Teslin sistem aprila odobril na podlagi posebnega postopka za nove avtomobilske tehnologije. Nizozemska želi zdaj to dovoljenje razširiti na celotno Evropsko unijo.
Nekaj članic je medtem ubralo krajšo pot in nizozemsko dovoljenje že priznalo na nacionalni ravni. Med njimi je tudi Slovenija.
Toda za Teslo je bistveno evropsko dovoljenje. Za njegovo potrditev potrebuje kvalificirano večino: za predlog mora glasovati najmanj 15 od 27 držav članic, ki skupaj predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva EU.
In prav tu se postopek zapleta.
Nekatere države še niso prepričane
Med državami članicami namreč ostajajo pomisleki glede posameznih elementov delovanja sistema. Med bolj izpostavljenimi je vprašanje hitrosti.
Švedska je denimo opozorila na delovanje FSD (Supervised), povezano z vožnjo nad predpisano omejitvijo hitrosti. Države, ki so sistem že sprejele, na drugi strani poudarjajo, da FSD v Evropi ni sistem avtonomne vožnje, pri katerem bi lahko voznik prepustil odgovornost avtomobilu.
Že beseda »Supervised« v imenu je pri tem ključna. Voznik mora spremljati dogajanje, biti pripravljen prevzeti nadzor in ostaja odgovoren za spoštovanje prometnih pravil.
Evropska previdnost sicer ni nekaj, kar bi veljalo samo za Teslo. Isti tehnični odbor je denimo Fordov sistem BlueCruise leta 2024 odobril po podobnem postopku, takrat na pobudo Nemčije.
Zakaj je Tesli tako pomembno, da Evropa reče da?
Za Teslo evropska odobritev FSD ni zgolj vprašanje nove funkcije v avtomobilu. Proizvajalec jo že dlje predstavlja kot enega pomembnejših adutov pri ponovnem pridobivanju evropskih kupcev.
Razmere so danes precej drugačne kot pred nekaj leti. Ponudba električnih avtomobilov evropskih proizvajalcev je bistveno širša, obenem pa na trg vse odločneje vstopajo kitajske znamke. Tesla zato računa tudi na programsko opremo in napredne vozniške funkcije kot eno svojih glavnih razlikovalnih prednosti.
Zato je bil 6. oktober za podjetje pomemben datum. Tesla ga je še 1. septembra javno omenjala kot možno priložnost za evropsko glasovanje.
Ko je postalo jasno, da ga ne bo, je Elon Musk novico na omrežju X pospremil zelo na kratko: »Sigh.«
Po slovensko: vzdih.
In čeprav je december zdaj prvi naslednji možni termin, tudi ta še ne pomeni, da bo takrat FSD dejansko dobil zeleno luč po vsej Uniji. Pred Teslo ostaja precej zahtevnejša naloga: prepričati dovolj držav, predvsem pa dovolj velikih.
