Proizvajalec Tesla je s svojim sistemom popolnoma samodejne vožnje (Full Self-Driving – FSD) vse bližje evropskim cestam. O njegovi širši uporabi bi lahko države Evropske unije glasovale že oktobra, toda še pred tem ostaja precej pomembno vprašanje: kako so pristojni sploh ugotovili, da je sistem dovolj varen?
V središču zgodbe je nizozemski regulator RDW, ki vodi postopek, saj ima proizvajalec Tesla evropski sedež v Amsterdamu. Nizozemci so FSD aprila že odobrili, zdaj pa želijo njegovo uporabo razširiti na preostanek Evropske unije.
Težava je v tem, da RDW noče razkriti podrobnosti testiranja.
Regulator zagotavlja, da je sistem temeljito preizkusil tako na poligonih kot na javnih cestah in v različnih prometnih razmerah. Kako dobro se je FSD pri tem dejansko odrezal, kakšna merila so uporabili in kje je imel težave, pa ostaja skrito. RDW se pri tem sklicuje na varovanje Teslinih poslovnih skrivnosti.
Ime obljublja več, kot sistem trenutno zmore
Kljub imenu FSD še vedno ne omogoča popolnoma avtonomne vožnje. Voznik mora spremljati promet in biti ves čas pripravljen prevzeti nadzor.
Tesla želi v Evropi doseči precej več od uporabe sistema zgolj na avtocestah. Ameriški proizvajalec si prizadeva za izjemo od veljavnih pravil, ki bi FSD odprla vrata tudi na mestne ceste, kjer je promet precej manj predvidljiv.
Prav zato skrivnostnost okoli testiranja nekoliko bode v oči. FSD je bil v ZDA že predmet preiskav zaradi nesreč, v katere so bila vključena vozila z aktivnimi Teslinimi asistenčnimi sistemi. Dodatne dvome so sprožile tudi Tesline lastne statistike o varnosti, za katere je Reuters ugotovil, da prikazujejo precej bolj optimistično sliko.
Nizozemski regulator pravi, da se na te številke pri svoji presoji ni zanašal. Opravil naj bi lastne preizkuse, vendar njihovih rezultatov ne želi pokazati.
Zanimiva je tudi sprememba njegovega besednjaka. Aprila je RDW FSD opisal kot varnejšega od drugih sistemov za pomoč vozniku, junija pa je trditev omilil in sporočil, da je sistem vsaj tako varen kot drugi. Kaj je botrovalo spremembi, ni pojasnil.
Tesla je želel dokumente obdržati stran od javnosti
Iz dopisovanja med proizvajalcem Tesla in RDW, ki ga je pridobil Reuters, je razvidno, da je ameriški proizvajalec že med postopkom precej pozornosti namenjal zaupnosti podatkov. Tesla je želel zagotovila, da določena dokumentacija ne bo postala javna.
RDW vztraja, da informacij ne skriva na Teslino zahtevo, temveč sam presoja, kateri podatki predstavljajo poslovno skrivnost.
Nizozemci pri tem niso osamljeni. Tudi regulatorji v več drugih evropskih državah, med njimi Nemčiji, Norveški in Danski, podrobnosti o testiranju FSD niso želeli razkriti.
Norvežani pa so vendarle povedali nekaj zanimivega: podatki, ki jih evropski regulatorji preučujejo, naj ne bi kazali tako ugodne slike kot statistike, ki jih javno objavlja Tesla.
Francija je že proti
Da evropska odobritev še zdaleč ni samoumevna, kaže Francija. Tam so že napovedali, da FSD v sedanji obliki ne bodo podprli. Med pomisleki omenjajo prekoračevanje hitrosti in vprašanje, ali sistem dovolj dobro preverja voznikovo pozornost.
Zadržke imajo tudi na Finskem. Tamkajšnji regulator je sicer ugotovil, da zna FSD v nekaterih položajih sprejeti varnejšo odločitev od voznika, vendar je opozoril na težave na strmih in zavitih cestah ter na vprašanje prevzemanja nadzora ob nenadni napaki sistema.
Za evropsko zeleno luč bo potrebna podpora najmanj 55 odstotkov držav članic, ki predstavljajo vsaj 65 odstotkov prebivalstva EU.
Za Teslo bi bila odobritev pomembna. Proizvajalec je v Evropi pod vse večjim pritiskom konkurence, FSD pa že dolgo predstavlja kot eno svojih največjih tehnoloških prednosti.
Pred oktobrskim glasovanjem tako ostaja nekoliko nenavadna situacija. Evropski vozniki naj bi regulatorjem verjeli, da je FSD dovolj varen, ključni podatki, na podlagi katerih so prišli do tega sklepa, pa ostajajo za zaprtimi vrati.
