Tesla želi svoj napredni sistem za pomoč vozniku čim prej ponuditi tudi evropskim kupcem. A na poti do širše odobritve se je morala očitno odpovedati imenu, ki ga je Elon Musk dolga leta uporabljal kot enega glavnih prodajnih argumentov.
Ameriški proizvajalec električnih avtomobilov je na svojih evropskih spletnih straneh začel uporabljati novo poimenovanje Tesla Assisted Driving, kar bi lahko prevedli kot Teslina asistirana vožnja. Doslej je tehnologijo predstavljal pod imenom Full Self-Driving (FSD), ki v dobesednem prevodu pomeni popolnoma samostojno vožnjo.
Na ameriškem trgu se za zdaj ni spremenilo nič. Tam Tesla še naprej uporablja oznako Full Self-Driving (Supervised), pri kateri dodatek v oklepaju opozarja, da mora voznik ves čas nadzorovati delovanje sistema.
Ime, ki je regulatorjem že dolgo trn v peti
Težava ni v tem, da bi Tesla čez noč spremenila način delovanja tehnologije. Sporno je predvsem to, kaj njeno ime obljublja voznikom. Izraz Full Self-Driving namreč ustvarja vtis, da lahko avtomobil vozi povsem samostojno, čeprav mora biti človek za volanom še vedno pozoren na dogajanje v prometu in pripravljen kadar koli prevzeti nadzor.
Prav zaradi tega je Tesla že večkrat prišla navzkriž z regulatorji in organizacijami za prometno varnost. Kritiki opozarjajo, da lahko takšno poimenovanje voznikom daje pretiran občutek zaupanja v tehnologijo, ki kljub naprednim zmogljivostim še vedno zahteva njihov nadzor.
Težave z oglaševanjem je imel proizvajalec tudi doma. Kalifornijski urad za motorna vozila je lani zaradi domnevno zavajajočega predstavljanja asistenčnih sistemov zagrozil celo z začasno prepovedjo prodaje Teslinih avtomobilov v zvezni državi. Ukrep so pozneje opustili, potem ko je Tesla sprejela določene popravke, med drugim začela opuščati oznako Autopilot in jasneje opozarjati na potreben voznikov nadzor.
Evropa ostaja precej previdnejša
Sprememba imena prihaja v času, ko si Tesla prizadeva za širšo evropsko odobritev sistema. Na stari celini je uvajanje tovrstnih tehnologij počasnejše kot v ZDA, saj morajo proizvajalci izpolnjevati stroge zahteve glede varnosti in delovanja vozniških asistenčnih sistemov.
Pomemben korak je bil narejen aprila, ko so nizozemski regulatorji odobrili uporabo sistema FSD v bolj omejeni različici od ameriške. Ob tem so izrecno opozorili, da avtomobil s sistemom FSD Supervised ni samovozeč avtomobil.
Novo poimenovanje bi Tesli lahko pomagalo odpraviti vsaj del pomislekov evropskih regulatorjev. Vendar samo drugačno ime še ne pomeni, da bo tehnologija samodejno dobila dovoljenje za uporabo na vseh evropskih cestah.
Za Teslo je v igri precej več kot le ime
FSD ni zgolj tehnološki projekt, temveč tudi pomemben del Tesline poslovne strategije. V ZDA podjetje za uporabo sistema praviloma zaračunava 99 dolarjev mesečno, kar mu omogoča ustvarjanje prihodkov tudi po prodaji avtomobila.
Še pomembnejša je dolgoročna vizija Elona Muska, ki želi Teslo iz klasičnega avtomobilskega proizvajalca preoblikovati v podjetje, osredotočeno na umetno inteligenco, avtonomno mobilnost in robotiko.
Pri tem ima FSD osrednjo vlogo. Tesla želi dokazati, da lahko njeni avtomobili z nadaljnjim razvojem programske opreme prevzemajo vse več vozniških nalog.
Toda med naprednim asistenčnim sistemom in resnično avtonomnim avtomobilom ostaja bistvena razlika. In prav to razliko želi Evropa očitno videti tudi v načinu, kako proizvajalci svojo tehnologijo predstavljajo kupcem.
Za evropske voznike je zato trenutno pomembnejše vprašanje od novega imena to, kdaj in pod kakšnimi pogoji bodo lahko sistem dejansko uporabljali.
