To je največja težava večine slovenskih voznikov

Enake napake in praviloma tudi v enakem številu je moč zaznati tako pri moški, kot pri ženski populaciji.

To je največja težava večine slovenskih voznikov (foto: Zavarovalnica Triglav) Zavarovalnica Triglav
17. 11. 2020

Ko enkrat opravimo izpitno vožnjo, nam vozniški izpit velja bolj ali manj celo življenje. No, ne ravno, saj čez čas sledijo zdravniški pregledi in podobno, vendar pa je nekaj gotovo: v kolikor ne pride do kakega neljubega dogodka je z učnimi urami in izpitnimi vožnjami konec. To pa posledično pomeni, da medtem ko postajamo vedno bolj izkušeni, hkrati postajamo vse manj pozorni na nekatere osnove, ki so nam jih želeli inštruktorji vcepiti v glavo.

Kako dobri ali bolje rečeno, kako varni so slovenski vozniki že kar nekaj časa preverjajo tudi na Zavarovalnici Triglav. Po tem, ko so lansko leto znanje preverjali s pomočjo simulatorja vožnje Drajv, so se letos kandidati v družbi profesionalnih inštruktorjev varne vožnje v sedmih slovenskih občinah – Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru, Kranju, Slovenj Gradcu in Novem mestu – odpravili še na preverjanje vozniških sposobnosti v praksi, na cestah omenjenih mest.

»Nekaj je formalno opravljen izpit, drugo pa je DNK voznika, ki ga pravzaprav poskušamo spremeniti. Torej, ali smo se pripravljeni spremeniti, sprejeti nove tehnologije, nove prometne zanke. To je tisto, kar šteje. Je pa vsak, ki je prišel na ponovno izpitno vožnjo, že zmagovalec, ker je zmogel ta pogum,« je povedal Manuel Pungertnik, vodja ekipe učiteljev vožnje AMZS, ki je potovala po slovenskih mestih v okviru akcije Ponovno na izpitno vožnjo.

Hitrost in še kaj

In kakšni so bili rezultati? Med regijami različni, pri čemer pa so se najslabše odrezali izkušeni vozniki v Kopru in Mariboru. Zgolj 15 odstotkov tamkajšnjih voznikov bi namreč uspešno opravilo izpitno vožnjo. Največ napak je bilo ob tem vezanih na nespoštovanje hitrostnih omejitev, upoštevanje talne in prometne signalizacije, spremljanje dogajanja v mrtvem kotu in pa spoštovanje STOP znaka. Z vsaj enim izmed navedenih sklopov je imelo namreč težave kar polovica ali več izkušenih voznikov, ena petina voznikov pa ima težave tudi z uporabo krožišč.

Omenjene napake so sicer na vrhu lestice po pogostosti tudi v vseh preostalih regijah, pri čemer pa vseeno prednjači neupoštevanje hitrostnih omejitev, ki mimogrede velja tudi za glavni vzrok smrti na slovenskih cestah. Največ prekoračitev so sicer zaznali v območjih z omejitvijo hitrosti 30 kilometrov na uro. Se je pa medtem, izkazalo, da med obema spoloma praktično ni večjih razlik – medtem, ko so se v Kopru, Novem mestu in Slovenj Gradcu boje odrezale ženske, pa so v preostalih mestih bolj varno vozili moški.

»Bistvo akcije ni bil le opravljen izpit, ampak smo dolgoletnemu vozniku pomagali, da opravi svoje zateče napake in osvoji spremembe na cestah. Izjemno je bilo spremljati voznike in voznice srednjih let, ko so po izpitno vožnji olajšano zavzdihnili – končno so osvojili, kako pravilno v rondo in iz njega, zato jih te situacije ne spravljajo več v stisko. Prav tako smo dobili pomemben vpogled v voznika in v to, kako lahko v prihodnje še razvijamo programe, da bi bilo žrtev prometa še manj,« je ob koncu akcije povedala vodja projektov cestne preventive v Zavarovalnici Triglav Ana Cergolj Kebler.