Po raziskavah je četrtina voznikov za volanom že kdaj zaspala za volanom, oziroma za nekaj trenutkov izgubila stik z vožnjo in prometom.
Tudi ko se konča delovni dan, so misli mnogih še vedno pri delovnih nalogah, medtem ko pozna jesen ceste ob uri odhoda iz pisarne že ovija v temo. Vozniki, ki sedejo za volan izčrpani, nevede ogrožajo svoja življenja. Nedavna statistika Nemškega sveta za varnost v cestnem prometu (DVR) je šokantna, eden od štirih voznikov je za volanom že zaspal.
Za mnoge, ki se vozijo na delo, je pot domov po dolgem delovnem dnevu zgolj vsakdanja rutina – gre preprosto za to, da človek funkcionira. Toda prav v tem tiči največja nevarnost. Ko v mračnih zimskih dneh zbranost popusti, vidljivost pa se poslabša, se lahko vožnja domov hitro spremeni v nevarno potovanje »na slepo«.
Podatki DVR kažejo, kako dramatične so razmere na cestah: v reprezentativni raziskavi je kar 26 odstotkov vprašanih voznikov priznalo, da so med vožnjo doživeli tako imenovani mikrospanec oziroma kratek in nevaren trenutek izgube zavesti.
Strokovnjaki ocenjujejo, da je do četrtina vseh smrtnih žrtev v prometu posledica nesreč, ki jih je povzročila utrujenost. Težava je v tem, da je za razliko od alkohola ali drog, izjemno utrujenost po nesreči zelo težko dokazati.
Pred zagonom motorja je lahko v pomoč iskrena samoocena. Vozniki naj se vprašajo ali njihove misli še vedno v pisarni ali so čustva po sestanku še vedno burna? Če je tako, ni priporočljivo hiteti takoj na pot. Že nekaj minut zavestnega umirjanja in globokega dihanja lahko pomaga k odložitvi čustvenega bremena delovnega dne in usmeritvi pozornosti na cesto.
Vendar pa zgolj miselni odmik ne zadostuje za premagovanje telesne izčrpanosti. Za varno vožnjo v zimskih mesecih je nujno vnaprejšnje načrtovanje poti, zadostna količina spanja ter redni in dosledni odmori. V trenutku, ko veke postajajo težke, ko se pojavi pogosto zehanje ali pa voznik začne spregledovati prometne znake, obstaja le ena rešitev: ustavitev vozila in počitek.
