Medtem ko kitajski proizvajalci evropske kupce lovijo tudi z več kot 10.000 evri popusta, Toyota vztraja pri svojem. Japonci se ne želijo zapletati v cenovno vojno, čeprav jim konkurenca vse bolj diha za ovratnik. Za zdaj jim takšna odločitev ne povzroča večjih težav.
Na evropskem avtomobilskem trgu je vse bolj živahno. Kitajske znamke pridobivajo kupce, uveljavljeni proizvajalci pa iščejo načine, kako se odzvati na njihove pogosto zelo konkurenčne ponudbe. Nekateri posegajo po visokih popustih, drugi pospešeno širijo ponudbo električnih modelov. Toyota se je odločila, da se v tekmovanje, kdo bo avtomobil prodal ceneje, ne bo spuščala za vsako ceno.
Razlog ni le v zaslužku pri prodaji novega avtomobila. Pri Toyoti opozarjajo, da visoki popusti hitro načnejo tudi vrednost rabljenih vozil. Kupec, ki danes prihrani nekaj tisoč evrov, lahko namreč ob poznejši prodaji avtomobila ugotovi, da je ta izgubil precej več vrednosti, kot je pričakoval.
»Popusti se morajo prej ali slej nekje poznati,« je v pogovoru za Automotive News Europe pojasnil Till Conrad, ki vodi Toyotino prodajo v Evropi. Po njegovem mnenju lahko pretirano zniževanje cen dolgoročno škodi kupcem, trgovcem in proizvajalcem.
Kitajska konkurenca raste, Toyota pa računa na nov rekord
Da kitajskih proizvajalcev ni več mogoče jemati zlahka, kažejo tudi prodajne številke. Septembra so na trgih Evropske unije, Velike Britanije in držav EFTA skupaj dosegli skoraj 15-odstotni tržni delež. Še pred nekaj leti bi se takšen rezultat zdel precej neverjeten.
Znamke, kot so BYD, MG, Omoda in Jaecoo, nagovarjajo prav tiste kupce, ki so tradicionalno posegali po Toyotinih modelih. Ponekod si pri tem pomagajo s popusti, ki presegajo 10.000 evrov.
Toda Japonci za zdaj nimajo veliko razlogov za preplah. Toyota in Lexus sta v prvih devetih mesecih letos na širšem evropskem območju prodala 936.042 avtomobilov, nekoliko več kot v enakem obdobju lani. Če bo tudi zadnje četrtletje uspešno, bi lahko presegla lansko rekordno prodajo približno 1,23 milijona vozil.
Slika je sicer nekoliko manj prepričljiva, če pogledamo samo Evropsko unijo, Veliko Britanijo in države EFTA. Tam je njuna prodaja zrasla za vsega 0,5 odstotka, celoten avtomobilski trg pa za 6,1 odstotka.
Med Toyotinimi modeli trenutno najbolj izstopa RAV4, vendar ne v pozitivnem smislu. Zaradi menjave generacij se je njegova prodaja do septembra zmanjšala za 43 odstotkov. Pri večini drugih modelov večjih pretresov ni bilo.
Električne Toyote so nenadoma precej bolj zanimive
Še pred kratkim je Toyota veljala za enega najbolj zadržanih velikih proizvajalcev pri prehodu na električni pogon. Medtem ko so tekmeci napovedovali konec motorjev z notranjim zgorevanjem, so Japonci vztrajali, da prihodnost ne bo odvisna od ene same tehnologije.
Hibridi ostajajo njihovo glavno prodajno orožje, a tudi električni modeli počasi dobivajo svoje mesto. Pravzaprav precej hitreje, kot bi pričakovali.
Prodaja povsem električnih Toyot je letos do konca septembra zrasla za kar 136 odstotkov. Del zaslug gre večji ponudbi modelov, del pa spodbudam za nakup električnih avtomobilov na nekaterih največjih evropskih trgih.
Največ kupcev je še vedno izbralo bZ4X, ki je zabeležil 31.541 prodanih primerkov. Dobro se je začel tudi novi C-HR+ s 27.415 prodanimi vozili, Urban Cruiser pa je prispeval še 13.711 prodaj.
Večje povpraševanje je Toyoti prineslo tudi nekaj nevšečnosti. Dobavni roki so se pri posameznih modelih podaljšali, predvsem zaradi omejitev pri dobavi baterij. Na priljubljeni C-HR+ je tako ponekod treba čakati več mesecev.
Tudi evropska proizvodnja je že v načrtih
Toyota električne avtomobile za evropske kupce trenutno dobavlja iz Japonske in Indije, vendar se bo to spremenilo. V češkem Kolínu, kjer izdelujejo Aygo X in Yaris, nameravajo vzpostaviti tudi proizvodnjo električnih vozil.
Kateri model bo prvi zapeljal s tamkajšnjih proizvodnih trakov, še ni znano. Japonci se z odločitvijo očitno ne želijo prenagliti, saj proizvodnja električnih avtomobilov še vedno ni tako donosna kot izdelava hibridov ali klasično gnanih vozil.
Conrad pričakuje, da se bodo razlike z nadaljnjim padanjem cen baterij zmanjšale. Do takrat pa Toyota ne namerava zanemariti tehnologije, ki ji že leta prinaša uspeh.
V razvoju je namreč tudi nov 1,5-litrski štirivaljni motor, namenjen hibridnim in priključnim hibridnim pogonom. V primerjavi z obstoječim trivaljnikom naj bi bil kompaktnejši, lažji in za približno 15 odstotkov varčnejši. Zaradi manjših mer bi ga bilo mogoče vgraditi tudi v platforme, zasnovane predvsem za električne avtomobile.
Toyota torej še naprej igra na več kart. Električni avtomobili ji pomagajo slediti spremembam na trgu, hibridi ostajajo njen temelj, pri cenah pa se ne namerava pustiti izsiljevati konkurenci. Vprašanje je le, ali bodo evropski kupci tudi v prihodnje pripravljeni plačati nekoliko več za avtomobil, ki naj bi bolje ohranjal svojo vrednost.
