Trump bi rad z danes na jutri dvignil carine na evropske avtomobile. Ja, že spet.
Napetosti med Združenimi državami in Evropsko unijo bi lahko znova močno udarile po avtomobilski industriji. Ameriški predsednik Donald Trump namreč napoveduje dvig uvoznih carin na evropske avtomobile na 25 odstotkov, kar je občutno več od trenutno veljavnih 15 odstotkov. Takšna poteza bi po ocenah analitikov lahko povzročila večmilijardne izgube za evropske proizvajalce.
Analitska hiša Bernstein ocenjuje, da bi se skupni dobički avtomobilskih koncernov zaradi višjih dajatev v preostanku leta 2026 zmanjšali za približno 3,5 milijarde evrov, leto pozneje pa bi lahko izpad dosegel že 5,7 milijarde evrov. Ključen razlog za zaostritev naj bi bilo nezadovoljstvo ZDA nad počasnim uveljavljanjem trgovinskega sporazuma, ki sta ga strani dosegli jeseni 2025.
Ta dogovor je sicer predvidel občutno znižanje ameriških carin na vozila iz EU, a ga evropske institucije še niso dokončno potrdile. Washington zdaj očitno stopnjuje pritisk, saj želi pospešiti proces – hkrati pa evropske proizvajalce spodbuditi k selitvi proizvodnje na ameriška tla.
Ameriški trg ostaja za evropske znamke izjemno pomemben, saj predstavlja skoraj petino celotnega izvoza avtomobilov iz EU. Prav zato bi morebitno zvišanje carin najbolj prizadelo proizvajalce, ki v ZDA nimajo lastnih proizvodnih zmogljivosti.
Med temi izstopajo predvsem nekateri nemški premijski proizvajalci. Analitiki opozarjajo, da bi bili Audi in Porsche zaradi svoje proizvodne strukture še posebej ranljivi, saj sta močno odvisna od izvoza iz Evrope.
Tudi širše posledice bi bile občutne. Nemški raziskovalni center CAR ocenjuje, da bi nove carine samo v Nemčiji povzročile približno 2,5 milijarde evrov dodatnih letnih stroškov. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da takšni ukrepi že presegajo klasične trgovinske spore in nakazujejo na resnejšo gospodarsko zaostritev odnosov.
Največji evropski avtomobilski koncerni bi se morali hitro prilagoditi. Pri BMW bi lahko dobiček iz poslovanja občutno upadel, podobno velja za Mercedes-Benz in Porsche, medtem ko bi skupina Volkswagen zaradi svoje velikosti nosila največji absolutni finančni udarec. Občuten vpliv bi imel tudi na Stellantis, ki je prav tako močno izpostavljen ameriškemu trgu.
Del dodatnih stroškov bi proizvajalci skušali prenesti na kupce, vendar bi to lahko hitro naletelo na omejitve trga. Višje cene namreč praviloma zavirajo povpraševanje, kar se je v preteklosti že pokazalo pri nekaterih znamkah, kjer je rast cen upočasnila prodajo.
V ozadju dogajanja ostaja odprto vprašanje: ali bo Evropska unija uspela pravočasno potrditi trgovinski sporazum in s tem umiriti razmere. Če do tega ne pride, bi lahko avtomobilska industrija – ena ključnih panog evropskega gospodarstva – vstopila v novo obdobje negotovosti.
