Poleg sprememb zakonodaje za nakup novih prestižnih vozil se spreminja tudi način odmerjanja DMV.
Dajatve na osebna vozila so že lep čas ena izmed bolj perečih tem na področju avtomobilizma v Sloveniji. Sporen je namreč način odmerjanja davka na motorna vozila, ki s prihodom električnih avtomobilov postaja tudi zastarel, veliko kritik pa leti še na račun dodatne dajatve na prestižna vozila, zaradi katerega lahko v zadnjih letih na naših cestah opažamo povečano količino prestižnih vozil s tujimi registrskimi oznakami (predvsem iz Slovaške, pa tudi iz Češke), v katerih se vozijo slovenski lastniki. A tega bo, kot kaže, kmalu konec.
Davek na prestižne avtomobile, ali kot se uradno imenuje dodatni davek na motorna vozila je bila leta 2012 uvedena dajatev za vsa osebna vozila s prostornino motorja nad 2500 kubičnih centimetrov prostornine in pa tri- oziroma štirikolesnike s prostornino, večjo od enega litra. Na ta način je takratna vlada želela povečati proračunske prilive na račun premožnejšega sloja prebivalstva, hkrati pa voznike prepričati v nakup okolju prijaznejših avtomobilov z manjšimi motorji in posledično nižjimi izpusti.
Omenjeni davek je predvideval plačilo od osem do 16 odstotkov vrednosti avtomobila, pri čemer je bil delež odvisen od prostornine motorja. Najvišjo davčno stopnjo je predvideval za avtomobile s prostornino motorja nad štirimi litri. Tako je po še vedno veljavnem zakonu recimo za Audi s8, katerega vrednost znaša 183.696,62 evrov, treba odšteti še dodatnih 23.880 evrov davka. Z novim zakonom te dajatve ne bo več.
Še pomembnejša novost kot odprava dodatnega davka na motorna vozila je sprememba obračunavanja osnovnega davka na motorna vozila. Ta je doslej temeljil na vrednosti avtomobila in vrednosti izpustov po EURO normi, predlog novega zakona pa predvideva, da se bo davek po novem zaračunaval glede na dejanske vrednosti izpustov (merjeno v gramih na prevožen kilometer), EURO normo in vrsto goriva.
Na izračun bo vplivalo več faktorjev
Izračun davka na motorna vozila bo potekal v treh korakih oziroma bo razdeljen na:
- dajatev, vezano na izpuste (višina minimalne dajatve od 30 evrov za bencinske avtomobile z manj kot 100 grami izpusta CO2 na kilometer do 4.570 evrov za tiste z več kot 230 grami na prevožen kilometer);
- dajatev, vezano na moč motorja (od 40 evrov za vozila z močjo do 80 kilovatov, oziroma od 1.770 evrov za vozila z močjo vsaj 170 kilovatov);
- dajatev, vezano na EURO normo (od 500 evrov za bencinske motorje z okoljskim standardom EURO 4 ali manj do 15 evrov za bencinske motorje s standardom EURO 6d ali višje).
Nov predlog predvideva tudi nov način obdavčevanja električnih vozil. Pri slednjih je predvidena zgolj obdavčitev glede na moč motorja, višina davka pa bo znašala od 30 evrov za vozila z močjo do pet kilovatov do (vsaj) 270 evrov za vozila z močjo najmanj 100 kilovatov, ko bo pribitek za vsak dodaten kilovat znaša štiri evre.
Pri plačilu davka tudi po novem še vedno ostajajo izjeme. Tako bodo recimo plačila davka (na eno vozilo z močjo do 150 kilovatov in vsaj petimi sedeži) oproščene družine s tremi ali več otroki, invalidi oziroma vozila za prevoz invalidov ter diplomati oziroma diplomatska in protokolarna vozila.
Omenjeni predlog novega zakona o davku na motorna vozila bo sedaj v javni razpravi, predlogi za spremembe pa se bodo zbirali prihodnji mesec dni. Ali se bodo avtomobili po omenjeni spremembi podražili ali ne sicer še ni jasno, kljub temu pa finančno ministrstvo pričakuje rast pobranih davkov z 42 milijonov na 57 milijonov evrov.