Bavarska avtomobilska znamka BMW je ena tistih, ki je močno aktivna tudi zunaj avtomobilskega okolja. Velik pomen daje tudi umetnosti, tako glasbi kot grafičnim umetnostim oziroma slikarstvu. In med vsemi projekti, v katerih svojo celostno podobo povezujejo z umetnostjo, je najbolj odmeven – povsem razumljivo – projekt BMW Art Car. Del te zgodbe pa je sedaj tudi mlad slovenski umetnik Urban Klinkon
Posebej znamenit je bil dirkalnik BMW M1, odet v sinje modro, živo rdečo, rumeno, zeleno in številne druge barve, ki ga je leta 1979 ustvaril legendarni Andy Warhol. Za marsikoga je bila takšna preobrazba avtomobila bržkone skrunitev, a prav tako provokativne so bile tudi druge umetnine, ki so nastale v sklopu tega projekta. Projekta, ki si ga je zamislil francoski dirkač Hervé Poulain.
Ta je leta 1975 slovitemu slikarju Alexandru Calderju naročil, naj njegovemu dirkalniku BMW 3.0 CSL za nastop na dirki 24 ur Le Mansa nameni unikatno podobo. Mimogrede, šlo je za eno izmed zadnjih kreacij tedaj že 77 let starega umetnika, z edinstveno poslikavo pa so pri BMW želeli izpostaviti podporo likovni umetnosti, ki jo znamka goji še danes.
Prvih nekaj let so unikatne poslikave krasile zgolj dirkalne avtomobile. Že leta 1976 je denimo nastala kreacija Franka Stelle, ki je na modelu 3.0 CSL ustvaril verjetno drugo najbolj prepoznavno kreacijo, nastalo v sklopu projekta Art Car (Calder velja za Stellovega vzornika, oba pa sta se ukvarjala s skulpturami in 3D grafikami).
Kot velik dirkaški navdušenec je zato s svojo grafiko želel izpostaviti tehnično plat dirkalnika in kot osnovo grafike vzel tako imenovani milimetrski papir z mrežo, ki služi ustvarjanju prvih skic vozila in sestavnih komponent. Mimogrede, tako omenjeni avtomobil kot tudi tisti, ki si ga je leto dni pred tem pripravil Calder, je dejansko poslikal Walter Maurer, eden najbolj prepoznavnih ličarjev v BMW.
V naslednjih letih se je projekt nekoliko razširil tudi izven meja dirkališč. Tako sta nastala dva konceptualna modela Art Car, med katerima zlasti izstopa projekt Your Mobile Expectations Olafurja Elliasona, ki je prototipu H2R namenil novo karoserijo iz jeklenih palic in mreže, avtomobil pa je nato odel v več plasti ledu ter opremil z razsvetljavo notranjosti.
Do danes je v sklopu projekta Art Car ob podpori nemške tovarne nastalo okoli dvajset uradnih kreacij, še nekaj več pa je bilo neuradnih. Vozil BMW ni prodajal, nahajajo se v Münchnu, sem ter tja pa jih ob različnih priložnostih postavijo na ogled. So pa nekatere izmed avtomobilov zainteresiranim kupcem ponudili v obliki omejene količine miniatur, ki danes veljajo za zelo cenjene.
Ob Warholu in Calderju zdaj tudi Slovenec
Del družbe umetnikov, ki so dobili priložnost za ustvarjanje nove grafične podobe vozila znamke BMW, je pred nekaj meseci postal mladi slovenski umetnik Urban Klinkon iz Radomelj. No, projekt, pri katerem je sodeloval Klinkon, uradno ne nosi imena Art Car, pač pa Re:Design iX in že z imenom namiguje na to, da so za projekt uporabili najnovejšega in trenutno enega tehnološko najbolj naprednih avtomobilov znamke, iX. Hkrati ne gre za projekt, ki bi ga organizirali na sedežu podjetja, ampak za idejo domačega zastopnika znamke. A dejstvo, da je projekt odkrito podprl vodja zunanjega oblikovanja pri BMW tudi Domagoj Dukec, mu daje precejšnjo težo.
Naj spomnim, s projektom so pri BMW Slovenija želeli umetnost povezati s sodobno tehnologijo in trajnostnim razvojem. Med 17 prijavljenimi deli so nekateri omenjeno povezavo nagovarjali zelo neposredno, spet drugi so želeli opazovalcu pustiti nekaj več prostega razmisleka o tem, kaj kreacija predstavlja. Zmagovalca je nato izbrala petčlanska komisija in ga razkrila sredi maja v ljubljanski Cukrarni. Zmagovalna kreacija od opazovalca vseeno terja nekaj več razmisleka o tem, kaj predstavlja.
Priznam, ko sem avtomobil prvič zagledal na razkritju, me je s svojim pisanim videzom spomnil na kreaciji Andyja Warhola in Jeffa Koonsa, ki jima je skupno, da pester nabor barv prevladuje nad obliko. A kot pojasnjuje avtor grafike, je navdih za projekt, v katerem se je takoj videl, našel drugje.
Od ideje do zmagovalne izvedbe v zgolj treh dneh
»Rok za oddajo končnega izdelka je bil 16. februar, sam pa sem nanj naletel šele 13. februarja. En dan sem nato delal raziskavo o projektu in avtomobilih Art Car, drugi dan sem zadevo premleval, tretji dan pa sem nato idejo tudi realiziral,« pojasnjuje Klinkon. Ob tem dodaja, da je kreacija nastajala zelo spontano, za njeno izdelavo pa je potreboval šest ur.
»Za izdelavo dizajna sem uporabil grafično tablico, projekt Re:Design iX pa je bil prvi, pri katerem sem delal z njo. Najprej sem potegnil nekaj črt z rdečo barvo, nato sem jih pokazal svojemu dekletu. Dejala je, da je vse skupaj videti 'ful hudo' in da česa takšnega še ni videla. Tudi zato sem nadaljeval s to spontano prostoročno risbo. Nato sem se osredotočil na izbiro primarnih barv,« pojasnjuje Klinkon in po kratkem premisleku doda, da je bil tisti dan na zabavi pri prijatelju in da je končni izdelek oddal kar med obiskom, le nekaj ur pred iztekom roka za oddajo.
Četudi je od zamisli do izvedbe minilo le nekaj dni, je bila grafika narejena izključno za BMW iX. Mladi umetnik je namreč projekt začel z ogledom avtomobila in preučevanjem tega, kakšen vtis naredi nanj. »Nato pa sem želel ekspresivno, z linijo vrisati idejo o avtomobilu. Nastala je risba, ki bi, če bi jo predstavil samo po sebi, že spominjala na avtomobil, vključujoč linije, prečke in kolesa vozila. Ko pa grafiko vidiš na avtomobilu, si misliš, da gre le za nekakšne čačke.«
Preberite še: Renault bo v sredini oktobra predstavil novo Katro, takšne so podrobnosti
Čeprav si je Urban Klinkon močno želel, da bi avtomobil lahko dejansko tudi poslikal, mu to ni uspelo. Njegovo kreacijo so na avtomobil namreč prenesli s pomočjo odstranljive folije, v katero je odet ves avtomobil, kar je za umetnika imelo nekaj grenkega priokusa. Želel si je namreč, da bi se na avtomobilu videle sledi čopiča, rezultat pa bi bil boljši tudi zaradi biserno bele barve, ki se skriva pod folijo in je niso uspeli poustvariti.
Na tej točki se pojavi tudi vprašanje o trajnosti, ki naj bi bila rdeča nit omenjenega avtomobila in projekta. Urban Klinkon ima namreč na svoje delo več pogledov; trajnost razume kot nekaj osnovnega, primarnega, sam pa se vsakega dela loteva tako, da je čim bolj osnovno in traja čim dlje.
»Oklestim ga vseh pomenov, zaradi česar predstavlja zgolj eno stvar, eno funkcionalnost. Nekako tako kot pri radiu. Ta ima stikalo za vklop in izklop, gumb za iskanje frekvence in stikalo za nastavitev glasnosti. To je to, razumeš? To je funkcionalnost!« pojasnjuje mladi umetnik in dodaja: »Funkcija moje grafike pa je, da te nasmeje, saj je igriva. In če se vrnem k osnovnosti, k primarnosti, pa je linija osnovni likovni element. Tu so sicer še oblika, točka in barva; barve, ki sem jih uporabil (modra, rumena in rdeča), pa so primarne barve barvnega spektra. To so bile omejitve, ki sem si jih postavil. Avtomobil sem želel orisati, kot to počne dizajner tedaj, ko (v spanju) dobi idejo o avtomobilu. Ko se zbudi, naredi prvo idejo, prvo skico o obliki avtomobila.«
Doslej še brez projektov industrijskega oblikovanja
Zanimivo je sicer, da se Urban Klinkon doslej še ni pretirano posvečal avtomobilskemu oblikovanju. Kot priznava, je v srednji šoli sicer razmišljal tudi v to smer. Obiskoval je Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, kjer ga je sošolec navdušil nad risanjem avtomobilov. A pravi, da temu ni bil najbolj kos, saj ni poznal pravil oblikovanja, proporcev, ki veljajo v avtomobilski industriji. Dober primer tega je znamka Rolls-Royce, pri kateri vselej težijo k temu, da višina karoserije ni večja od dvakratnika premera kolesa.
Pri tem mu je sicer v veliki meri pomagal eden izmed sošolcev, danes pa priznava, da bi se v smer avtomobilskega oblikovanja vseeno zelo rad podal. Trenutno sicer nadaljuje izobraževanje na področju umetnosti, saj obiskuje smer Video, animacija in novi mediji na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje.
Odzivi javnosti so bili sicer v dnevih in tednih po razkritju zelo pozitivni, seveda pa se je našlo nekaj negativnih kritik ali, bolje rečeno, zbadanja prijateljev.
Navdih za podobo je Klinkon sicer dobil tako pri avtomobilu BMW iX kot med raziskovanjem projekta Art Car. A če sem prej zapisal, da avtomobil nekoliko spominja na kreaciji Andyja Warhola in Jeffa Koonsa, Urban Klinkon na tej točki raje izpostavi Franka Stello in »njegovega« 3.0 CSL.
Navdih je sicer črpal pri vseh modelih Art Car, s čimer je želel, kot poudarja sam, pravzaprav preprečiti, da bi se motivika in tematika ponavljali; da bi ustvaril podobo, ki bi bila preveč podobna drugim. Šele pozneje je ugotovil, da se konceptualno ponavlja s Stello.
»Ko sem prišel iz BMW Welta (muzeja BMW v Münchnu) in dobil v roke knjigo o projektu Art Car. V njej sem prebral, da ima 3.0 CSL na sebi podobo načrta, in da se je Stella na ta način poklonil inženirjem ter mehanikom, ki skrbijo za izdelavo in delovanje motorjev. Jaz pa sem se na drugi strani poklonil oblikovalcu – človeku, ki je avtomobilu dal obliko. Sam sem namreč prvo idejo, skico, ki jo utelesimo na papir, prenesel na končen produkt, vseeno pa nisem želel iti po isti poti, kot je šel konceptualni umetnik John Baldessari, ki je leta 2016 na desno stran BMW M6 GTLM preprosto namestil precej pomanjšano podobo omenjenega dirkalnika.«
In katera je najljubša kreacija Urbana Klinkona med vsemi »art carji«? »BMW M1 Andyja Warhola. Nato pa sledijo kreacije Roya Lichensteina (BMW 320i Turbo, 1977), Roberta Rauschenbergerja (BMW 635 CSi, 1985), Johna Baldessarija in Kena Donea (BMW M3, 1989).«
Čeprav je Klinkon dobil možnost modelu iX nameniti novo podobo (drugo- in tretjeuvrščeni na natečaju sta bila nagrajena s petstotimi evri), pa avtomobila seveda ne bo obdržal. Z njim se je sicer še pred uradnim razkritjem odpeljal v München, kjer si ga je ogledal Domagoj Dukac, do nadaljnjega pa ga bodo pri BMW Slovenija uporabljali v promocijske namene in ga nato prodali novemu kupcu – najverjetneje odetega v Klinkonovo preobleko.