Utrujenost za volanom? Nova tehologija jo bo prepoznala hitreje

Sodobni avtomobili že ponujajo opozorilne sisteme za voznikovo utrujenost. A očitno ti po mnenju številnih niso dovolj učinkoviti.

Utrujenost za volanom? Nova tehologija jo bo prepoznala hitreje (foto: Ford) Ford
6. 10. 2021

Utrujenost za volanom predstavlja eno izmed največjih tveganj za nastanek prometnih nesreč, pogosto z najhujšimi posledicami. Kot verjetno ve vsakdo, ki je vajen vožnje ponoči, se namreč utrujenost ali celo tako imenovan mikrospanec največkrat pojavi pri vožnji po avtocesti, ko so hitrosti najvišje. In različni sistemi, ki naj bi zaznavali utrujenost, svojega dela ne uspejo opraviti dokler ni prepozno.

A največja težava je vseeno v voznikih samih. Po podatkih avtomobilske znamke Ford namreč kar 40 odstotkov voznikov ne upošteva nasvetov o obveznem postanku vsaki dve uri na daljši poti, zaradi česar se pojavi utrujenost, ki je ne morejo preprečiti niti asistenčni sistemi, sicer namenjeni temu, da razbremenijo voznika. Upoštevajoč obe težavi so zato pri Fordu, kjer temu področju namenjajo precej pozornosti v sodelovanju s številnimi nevroznanstveniki začeli razvijati sistem, ki bo precej hitreje kot obstoječi tovrstni sistemi zaznal morebitno utrujenost voznikov.

Sedanji sistemi namreč v veliki meri voznikovo utrujenost zaznavajo glede na položaj glave, odprtost oči in podobno, ameriško avtomobilsko podjetje pa se sedaj želi osredotočiti tudi na druge dejavnike, ki bi na utrujenost pokazali še nekoliko prej. Veliko pozornost pri tem namenjajo bitju srca ali pa hitrosti dihanja in temu, kako oba faktorja vplivata na morebiten pojav mikrospanca.

Do rešitev z nevrokirurgijo

V ta namen so zato na univerzitetni kliniki RWTH v Aachnu pričeli z izvajanjem preizkusov, v sklopu katerih bodo posameznikom med uporabo vozniškega simulatorja spremljali možgansko aktivnost s pomočjo MRI žarkov. Med simulacijo bodo morali vozniki ponoči voziti po srednjem pasu tripasovne avtoceste, kjer bo vozilo pred njimi nenadoma zavrlo. Testiranci bodo morali nato samostojno izvesti manever izogibanja, pri tem pa spremljati tudi to, ali je bolj varno umikanje na levi oziroma desni pas.

»Verjamemo, da nam bo zbiranje teh podatkov nekega dne pomagalo do tega, da bomo ustvarili poseben psiho-socialni prstni odtis posameznika, ki bodo voznikom v prihodnosti pomagali do tega, da bodo lahko, če bo potrebno, ukrepali takoj, ko bo prišlo do krizne situacije,« je dejal profesor, doktor Klaus Mathiak, vodja oddelka za psiho-nevrobiologijo na univerzitetni kliniki v Aachnu.