Prvi mesti, ki sta uveljavili pravico do omejevanja prometa dizelskih vozil, sta po pričakovanjih Hamburg in Stuttgart.
Zadnje tedne je nemško in mednarodno javnost razburjala odločitev upravnega sodišča v Leipzigu, sprejeta 27. februarja letos, po kateri naj bi nemška mesta sama odločala, ali bodo dizelski avtomobili lahko vozili po njihovih površinah ali ne. Kljub nasprotovanju nekaterih smeri je odločitev v praksi ostala nespremenjena, zdaj pa se že kažejo prve posledice novega zakona.
Prvo mesto, ki bo uveljavilo na novo pridobljeno pravico o samoodločanju glede urejanja prometa dizelskih vozil, je po pričakovanjih Stuttgart. Mesto, kjer sta sicer doma Porsche in Mercedes-Benz, je namreč sprejelo odločitev, da namerava že letos prepovedati promet vsem dizelskim avtomobilom, ki ne dosegajo okoljevarstvene norme Euro5. Zakon naj bi se nato že v naslednjem letu zaostril, saj naj bi mesto prepovedalo vstop vozilom, ki dosegajo normo Euro5.
O podobnem ukrepu pa so le dan po sprejetju odločitve v Leipzigu začeli razmišljati tudi v Hamburgu, kjer bodo ukrep omejevanja prometa dizelskih vozil uvedli na ulicah Max-Bauer-Straße in Stresemannstraße. Medtem ko bo prva ulica v celoti zaprta za vsa motorna vozila, ki ne dosegajo okoljevarstvenih standardov Euro6, pa bo omejitev na drugi nekoliko bolj mila, saj bo zadevala le tovorna vozila in avtobuse. Kazen za kršenje novega zakona, ki bo začel veljati 30. aprila letos, bo znašala med 25 in 160 evri.
Podobnih ukrepov kot v Stuttgartu in Hamburgu v drugih nemških mestih za zdaj še niso sprejeli, najglasneje pa o uvedbi tako imenovanih modrih con razmišljajo v Berlinu in v mestu Osnabrück, kjer je sicer bila sprejeta odločitev o uvedbi omenjenih območij, ni bil pa še določen rok, do kdaj naj bi se to zgodilo.
Novo na Metroplay: Ajda Rotar Urankar in David Urankar iskreno o zakonu in težki življenjski preizkušnji