Rusija je ena največjih proizvajalk nafte na svetu, a se njeni vozniki že več tednov srečujejo s prizori, ki so bili še pred kratkim nepredstavljivi.
Dolge vrste pred bencinskimi črpalkami, omejitve pri nakupu goriva, prazni rezervoarji na posameznih servisih in vse glasnejše nezadovoljstvo prebivalcev razkrivajo težavo, ki je postala eden največjih notranjih gospodarskih izzivov države. Na prvi pogled se zdi nelogično, da ima država, ki dnevno načrpa milijone sodov surove nafte, težave z oskrbo domačega trga.
Toda težava ni v pomanjkanju surove nafte, temveč v njeni predelavi. V zadnjih mesecih so ukrajinski brezpilotniki sistematično napadali ruske rafinerije, skladišča goriva in logistično infrastrukturo. Po ocenah različnih analitikov je izpadla približno četrtina do tretjina ruskih zmogljivosti za predelavo nafte, kar je močno zmanjšalo proizvodnjo bencina in dizelskega goriva.
Ukrajina je namesto zgolj napadov na vojaške cilje vse pogosteje meri na energetsko infrastrukturo, ki neposredno vpliva na rusko gospodarstvo. Posebej boleči so bili napadi na velike rafinerije, med njimi tudi obrat v Omsku, največjega proizvajalca bencina v Rusiji. Zaradi poškodb so morali začasno ustaviti del proizvodnje in trgovanje z gorivom.
Za Moskvo je težava dvojna. Poleg fizične škode je popravilo sodobnih rafinerij zahtevno zaradi pomanjkanja zahodnih rezervnih delov in tehnološke opreme, ki je po uvedbi sankcij precej težje dostopna. Poleg tega so obnovljeni objekti pogosto ponovno tarča novih napadov še pred dokončanim popravilom.
Ruske oblasti so se odzvale z omejevanjem izvoza bencina, saj želijo čim več goriva zadržati za domači trg. Na številnih območjih so uvedli količinske omejitve prodaje posameznim kupcem, ponekod pa so črpalke zaradi pomanjkanja goriva celo začasno zaprle vrata. Po poročilih je bilo do sredine julija v različnih oblikah omejevanje prodaje uvedeno že v več deset regijah.
Najbolj prizadeta niso le območja ob fronti in Krim, ampak tudi oddaljene sibirske regije, kjer logistične motnje preprečujejo redno oskrbo. Pomanjkanje občutijo prevozniki, taksisti, kmetijstvo in številna manjša podjetja. Čeprav Kremelj uradno zmanjšuje pomen težav, so morali predstavniki oblasti prvič odkrito priznati, da pomanjkanje goriva obstaja.
Del odgovornosti sicer pripisujejo povečanemu povpraševanju in tako imenovanemu paničnemu nakupovanju, vendar analitiki ocenjujejo, da je glavni razlog predvsem zmanjšana zmogljivost rafinerij.
Za običajne Ruse to pomeni predvsem višje stroške in negotovost. Na številnih črpalkah nastajajo dolge kolone, posamezni vozniki pa se po gorivo odpravljajo celo v sosednje države ali oddaljene regije, kjer zaloge še niso pošle.
