V Nemčiji se vse glasneje govori o skrivnostnem načrtu, ki vsem ni po godu.
V avtomobilskem gigantu Volkswagen se znova govori o varčevanju, a tokrat naj bi šlo za več kot zgolj prilagajanje stroškov. Po nepreverjenih informacijah, ki so v zadnjih dneh dvignile precej prahu, naj bi v vodstvu razmišljali tudi o zapiranju posameznih lokacij v Nemčiji. Med možnimi scenariji naj bi se omenjala celo obrata bavarske hčerinske družbe Audi, kar je v industriji sprožilo val negotovosti.
Dejstvo je, da pritisk na koncern v zadnjih mesecih ne popušča; prav nasprotno. V prvem četrtletju je Volkswagen prodal manj vozil kot v enakem obdobju lani. Posebej izrazit je bil padec pri Porscheju, medtem ko je Audi zabeležil več kot 6-odstotni upad prodaje. Ti podatki kažejo na širši problem, ki ga čuti celotna evropska avtomobilska industrija.
Napetosti je dodatno podžgal članek v časniku Handelsblatt, ki poroča, da izvršni direktor Oliver Blume razmišlja o novih varčevalnih ukrepih. Po teh navedbah naj bi bila v igri tudi morebitna zaprtja tovarn, ob tem pa naj bi se med Blumejem in šefom Audija Gernotom Döllnerjem kazala razhajanja glede prihodnje usmeritve podjetja.
Nemčija kot avtomobilsko središče že dolgo velja za eno dražjih proizvodnih okolij, predvsem zaradi visokih stroškov dela in energije. Hkrati prodaja avtomobilov v Evropi stagnira, kar pomeni, da številne tovarne ne delujejo s polno zmogljivostjo. O presežnih kapacitetah se v industriji govori že leta, a konkretni koraki so politično in družbeno občutljivi.
Kljub temu iz vodstva Volkswagna za zdaj zavračajo ugibanja o zapiranju Audijevih obratov. Po njihovih besedah takšni scenariji niso na mizi, tudi zato, ker je zapiranje avtomobilske tovarne v Nemčiji izjemno zapleten proces.
Tudi pri Audiju zatrjujejo, da neposredne nevarnosti ni. Podjetje je sicer že lani zaprlo tovarno v Bruslju, s čimer so zmanjšali skupne proizvodne zmogljivosti. Po njihovem mnenju so s tem naredili pomemben korak k večji učinkovitosti. Obrata v Ingolstadtu in Neckarsulmu naj bi bila vsaj srednjeročno varna.
V zadnjih letih so tam že občutno zmanjšali proizvodne kapacitete. Če je nekoč v Ingolstadtu s tekočih trakov letno zapeljalo do 650.000 vozil, je danes ta številka padla na približno 450.000. V Neckarsulmu znaša zmogljivost okoli 225.000 vozil. Dodatne prilagoditve za zdaj niso načrtovane, poudarjajo v podjetju.
Podobno umirjeno sporočilo prihaja tudi s strani zaposlenih. Predsednik sveta delavcev Jörg Schlagbauer verjame, da se bo vodstvo držalo danih zavez, zato se mu zdijo govorice o zapiranju tovarn ali dodatnih rezih odveč.
Kljub temu spremembe prihajajo. Dogovor predvideva postopno zmanjšanje števila zaposlenih za 7500 do leta 2029, pri čemer naj bi šlo za socialno vzdržne oblike, kot so predčasne upokojitve in skrajšani delovni čas. Več tisoč zaposlenih je te programe že sprejelo. Hkrati velja zagotovilo o ohranitvi delovnih mest do leta 2033.
V Ingolstadtu, kjer je lani delalo približno 40.000 ljudi, naj bi nov zagon prinesla modela Q3 in električni A2 e-tron, katerih proizvodnja se začenja letos. Kombinacija klasičnih motorjev, hibridov in električnih vozil naj bi zagotovila večjo prilagodljivost in stabilnost.
A izzivi ostajajo. Finančni direktor Audija Jürgen Rittersberger priznava, da z dobičkonosnostjo niso zadovoljni in da bodo morali še naprej zniževati stroške. Vlogo največjega dobičkonosnega stebra v skupini je medtem prevzela Škoda, kar dodatno kaže na spremembe znotraj koncerna.
Na poslovanje vplivajo tudi globalni dejavniki, kot so ameriške carine in vse ostrejša konkurenca s Kitajske, poleg tega pa negotovost na trgih vpliva na zadržanost kupcev. V takšnih razmerah postaja vprašanje strategije še pomembnejše.
Prav tam pa je imel Audi v zadnjih letih težave. Pogoste menjave v vodstvu, zlasti v raziskavah, razvoju in prodaji, so povzročile nemir in otežile dolgoročno usmeritev podjetja. Zato se zdi, da zgodba o varčevanju ni zgolj zgodba o številkah, temveč o smeri, ki ji bomo priča v prihodnjih mesecih in letih.
Poglejte tudi: