Pri Volvu se težave kopičijo. Švedski proizvajalec avtomobilov je v samo treh mesecih ustvaril več sto milijonov evrov izgube, prodaja na Kitajskem je močno upadla, vlagatelji pa izgubljajo zaupanje. Vodstvo zdaj znova posega po zmanjševanju števila zaposlenih.
Še pred nekaj leti je Volvo veljal za enega odločnejših zagovornikov električne prihodnosti. Danes se mora ukvarjati s precej bolj vsakdanjimi težavami avtomobilske industrije: kako prodati dovolj avtomobilov, obdržati stroške pod nadzorom in pri tem še kaj zaslužiti.
Zadnji poslovni rezultati kažejo, da mu to trenutno ne uspeva najbolje. Tretje četrtletje je zaključil s približno 340 milijoni evrov prilagojene izgube iz poslovanja, medtem ko je v enakem obdobju lani še posloval z dobičkom. Razlika je tolikšna, da je vodstvo napovedalo nov krog varčevanja.
Najbolj neposredno ga bodo občutili zaposleni. Volvo namerava ukiniti približno 2.500 delovnih mest, od tega 2.000 na Švedskem. Del zmanjšanja bodo dosegli z odpovedovanjem pogodb zunanjim sodelavcem in nenadomeščanjem zaposlenih, ki bodo odšli sami, drugim pa bodo ponudili sporazumno prekinitev zaposlitve.
To sicer ni prvi takšen ukrep. Že lani je podjetje napovedalo odhod 3.000 zaposlenih, zdaj pa se seznam podaljšuje. Skupno bo najnovejši val prizadel približno šest odstotkov delovne sile.
Na Kitajskem se je položaj močno spremenil
Ena največjih težav za Volvo prihaja prav iz države, od koder prihaja njegov večinski lastnik Geely. Kitajski avtomobilski trg se hitro spreminja, domači proizvajalci pa z agresivnimi cenami in tehnološko naprednimi modeli vse bolj otežujejo življenje evropskim tekmecem.
Volvovi prihodki na Kitajskem so se v tretjem četrtletju zmanjšali za skoraj 50 odstotkov. Tudi čez Atlantik ni veliko razlogov za zadovoljstvo. Ameriški trg obremenjujejo višje carine in šibkejše povpraševanje, predvsem po električnih avtomobilih.
Težava ni samo v tem, koliko avtomobilov Volvo proda, temveč tudi, koliko z njimi zasluži. Bruto marža je v enem letu zdrsnila z 20,4 na 14,7 odstotka. To pomeni, da proizvajalcu po neposrednih stroških proizvodnje in prodaje ostaja precej manj denarja.
Svoje dodajajo visoki stroški razvoja novih modelov. Elektrifikacija zahteva velika vlaganja, kupci pa se za električne avtomobile na nekaterih ključnih trgih ne odločajo tako hitro, kot so proizvajalci pričakovali.
Samuelsson mora znova zategniti pas
Håkan Samuelsson, ki se je lani vrnil na čelo Volva, je ob objavi rezultatov priznal, da je leto precej zahtevnejše od pričakovanj. Tretje četrtletje je označil za veliko razočaranje, dosedanji ukrepi pa očitno niso bili dovolj.
Volvo je že pred tem začel obsežno prestrukturiranje, ki vključuje zmanjševanje stroškov in tesnejše sodelovanje z drugimi znamkami skupine Geely. Zdaj želi do konca prihodnjega leta privarčevati še dodatnih približno 460 milijonov evrov.
Odpuščanja naj bi bila zaključena do sredine leta 2027, vendar Samuelsson za Reuters ni želel zagotoviti, da bodo to tudi zadnji rezi.
Na borzi je slika še bolj klavrna
Nič kaj optimistično na dogajanje ne gledajo niti vlagatelji. Volvova delnica je ta teden dosegla rekordno nizko vrednost, od začetka leta pa je izgubila že približno 54 odstotkov.
Podjetje je pred kratkim tudi umaknilo napovedi glede letošnje prodaje in denarnega toka. Razmere so namreč postale preveč nepredvidljive, da bi vodstvo še lahko zanesljivo ocenilo, kako se bo leto končalo.
Volvo se je tako znašel pred precej neprijetno nalogo. Na eni strani mora varčevati, na drugi pa si ne more privoščiti zaostanka pri razvoju novih modelov. Kitajska konkurenca medtem ne čaka, evropski in ameriški kupci pa postajajo vse previdnejši.
Za znamko, ki je še nedavno samozavestno napovedovala električno prihodnost, je sedanjost postala precej zahtevnejša od načrtov.
