Priključni hibridi so dolgo veljali za precej neroden kompromis med dvema svetovoma. Volvo zdaj meni, da ima rešitev: toliko električnega dosega, da bi bencinski motor pri vsakodnevnih vožnjah lahko večino časa preprosto počival.
Volvo je še pred nekaj leti prihodnost videl skoraj izključno v električnih avtomobilih. Danes je pristop precej bolj pragmatičen. Elektrika ostaja cilj, toda Švedi bodo do nje očitno prišli tudi s pomočjo priključnih hibridov. In nova XC60 ter XC90 kažeta, da ti ne bodo več namenjeni zgolj nekaj deset kilometrom vožnje brez bencina.
Prenovljeni XC60 bo po merilnem ciklu WLTP na elektriko zmogel več kot 200 kilometrov, večji XC90 pa do približno 160 kilometrov. Dosedanji različici sta zmogli okoli 79 oziroma 62 kilometrov.
Baterija, kakršne smo bili vajeni v električnih avtomobilih
Največja sprememba se skriva pod karoserijo. Baterija XC60 je zrasla z 18,8 na kar 41,2 kWh, elektromotor pa namesto 156 razvije 177 KM. Bencinski motor ostaja, a naj bi se pri običajnih dnevnih poteh vključeval precej redkeje.
Dvesto kilometrov je sicer številka po WLTP in v vsakdanjem prometu bo doseg manjši. Kljub temu takšen priključni hibrid že precej spreminja ustaljeno predstavo o tej vrsti pogona. Ob rednem domačem polnjenju bi marsikdo večino tedna lahko vozil brez uporabe bencina.
Volvo je podoben recept že preizkusil na Kitajskem z XC70. Tega so sprva nameravali pripeljati tudi v Evropo, vendar so načrt pozneje opustili in tehnologijo raje prilagodili globalno precej pomembnejšima XC60 in XC90.
XC60 dobil tudi precej svežine
Od obeh avtomobilov se je bolj spremenil XC60. Prenovljeni so sprednji in zadnji del, maska, odbijači in značilni žarometi s svetlobnim podpisom Thorovega kladiva.
V notranjosti je največja novost 11,2-palčni osrednji zaslon, ki je nadomestil dosedanjega devetpalčnega. Dodani so novejši varnostni sistemi, kamere in radarji, 360-stopinjski pogled ter pomoč pri menjavi voznega pasu. V infotainment prihaja tudi Google Gemini.
XC90 so oblikovno pustili precej bolj pri miru, saj je večjo prenovo doživel že pred dvema letoma. Tokrat je zato glavnina sprememb namenjena pogonu.
V ozadju ni samo elektrifikacija
Za Volvovo odločitev obstaja tudi zelo poslovna razlaga. Prodaja znamke je bila do konca avgusta letos za 9,3 odstotka manjša kot leto prej, operativna marža pa je v prvi polovici leta znašala le 1,6 odstotka.
Namesto razvoja povsem novega modela je Volvo zato temeljito nadgradil obstoječo platformo SPA1, ki je v uporabi že več kot desetletje. S tem lahko podaljša življenje dveh pomembnih modelov in hkrati kupcem ponudi alternativo, če še niso pripravljeni na popolnoma električni avtomobil.
To je tudi precej jasen odmik od nekdanjega načrta, po katerem naj bi Volvo do leta 2030 postal povsem električna znamka. Elektrifikacija ostaja smer, le rok in pot do nje nista več tako toga.
Proizvodnja novih priključnih hibridov se bo na Švedskem začela jeseni, prve evropske dobave pa Volvo načrtuje še letos. V Nemčiji bo XC60 stal od 69.990 evrov, XC90 pa od 90.990 evrov.
