Pri Volvu se varčevanje še ni končalo. Po ukinitvi približno 3.000 delovnih mest je švedski proizvajalec zdaj po vsem svetu ustavil zunanje zaposlovanje pisarniškega kadra. Pod drobnogledom bodo tudi računi zunanjih izvajalcev, medtem ko proizvodnje za zdaj ne bodo omejevali.
Volvo Cars je zaposlenim sporočil, da do nadaljnjega ne bo zaposloval novih pisarniških delavcev. Informacijo je razkril Automotive News, ki je pridobil interni dopis podjetja. V njem vodstvo napoveduje tudi precej previdnejše najemanje pogodbenih sodelavcev in naročanje zunanjih storitev.
Začasno so ustavili celo prehajanje zaposlenih na druga delovna mesta znotraj podjetja. Volvo želi najprej preveriti, kako bo v prihodnje urejal napredovanja, razvoj zaposlenih in premike med posameznimi oddelki.
Za zaposlene v proizvodnji za zdaj ni sprememb. Omejitve ne zajemajo tovarn ter z njimi neposredno povezanih dejavnosti, kot sta nabava in logistika.
Lani so odrezali 3.000 delovnih mest
Nova zamrznitev zaposlovanja prihaja po precej bolečem lanskem rezu. Volvo je takrat začel izvajati program zmanjševanja stroškov v vrednosti približno 1,8 milijarde evrov, posledica pa je bila ukinitev okoli 3.000 delovnih mest.
Večinoma je šlo prav za pisarniške zaposlene. Volvo je tako zmanjšal približno 15 odstotkov tega dela svoje delovne sile, največ odpuščanj pa je bilo na domačem Švedskem.
Škarje bodo marca prihodnje leto zarezale še v Stockholm. Volvo bo tam zaprl pisarno s približno 450 zaposlenimi, njene naloge pa preselil na sedež podjetja v Göteborgu.
V ZDA se avtomobili kopičijo pri trgovcih
Zakaj Volvo znova pritiska na stroške, dobro pokaže ameriški trg. V prvih treh mesecih letošnjega leta je znamka tam prodala kar 32 odstotkov manj avtomobilov kot leto prej. V drugem četrtletju se je položaj nekoliko popravil, toda ob polletju je bil rezultat še vedno 12 odstotkov slabši kot v enakem obdobju leta 2025.
Še bolj zgovoren je čas, ki ga avtomobili preživijo pri trgovcih. Volvov avtomobil je v prvi polovici leta na kupca v povprečju čakal 88 dni, medtem ko je bilo ameriško povprečje 63 dni.
Ameriški trg je za Volvo postal zahtevnejši zaradi kombinacije več dejavnikov. Uvoženi avtomobili iz Evrope so pod pritiskom carin, električni modeli so ostali brez nekaterih zveznih spodbud, kupci pa so postali previdnejši tudi pri priključnih hibridih.
Volvo zato že spreminja ponudbo. V ZDA se umika od limuzin in karavanov ter več stavi na križance in športne terence. Del odgovora na carine bo tudi več lokalne proizvodnje. V ameriški tovarni pri Charlestonu nameravajo med drugim izdelovati XC60.
Težave niso omejene na Ameriko
Pritisk prihaja tudi iz Kitajske, kjer se evropske premijske znamke spopadajo z vse močnejšimi domačimi tekmeci. Čeprav je Volvo v lasti kitajskega Geelyja, je tudi sam izpostavljen cenovni vojni in hitremu razvoju tamkajšnjih proizvajalcev.
Znaki ohlajanja so bili vidni že lani. Volvo je leta 2025 po svetu prodal približno 710.000 avtomobilov, sedem odstotkov manj kot leto prej.
Švedi pri varčevanju niso izjema. Podobne poteze vlečejo številni veliki avtomobilski proizvajalci. Stellantis je denimo zamrznil zaposlovanje v Severni Ameriki, JLR načrtuje zmanjšanje števila zaposlenih, Volkswagen pa je sredi obsežnega prestrukturiranja. Tudi Mercedes-Benz išče dodatne prihranke v svojih nemških tovarnah.
Za Volvo je trenutna zamrznitev zaposlovanja tako še en korak v precej širšem krčenju stroškov, ki se je začelo že lani. Tokrat brez novega velikega vala odpuščanj, vendar s precej jasnim sporočilom: pri pisarniškem delu novih stroškov za zdaj ne želijo.
