V obdobju digitalizacije in težnjam k čim večji avtomatizaciji vožnje se vse več ljudi ozira k starejšim avtomobilom in obuja polpretekle čase avtomobilov brez info-zabavnih sistemov, pametnih asistenčnih sistemov ter drugih naprav. Posledično se povečuje tudi število odličnih primerkov tovrstnih avtomobilov, znanih tudi kot youngtimerji. Žal pa gre za področje, ki mu oblast in pristojne institucije namenjajo premalo pozornosti in s tem zavirajo njegov razvoj.
Slovenski vozniki so po zadnjih podatkih, zlasti glede na to, koliko številnim pomeni (nov) osebni avtomobil, znova lahko nekoliko srečnejši. Domač avtomobil je namreč po zadnjih podatkih v primerjavi z evropskim v povprečju nekaj mesecev mlajši, saj je njegova povprečna starost 10,1 leta (v Evropi pa 10,8 leta). Vendar pa število iz leta v leto narašča in glede na trende bo vsaj še nekaj časa tako.
Avtomobili so v zadnjih nekaj desetletjih postali precej kakovostnejši, in če se starejši bralci še dobro spomnijo, kako so nekdaj 'Fički' rjaveli že po nekaj letih, so avtomobili, ki so nastali v poznih 80. in 90. letih minulega stoletja, povsem drugačni. Avtomobilski proizvajalci so začeli uporabljati boljše materiale, vse boljšo plastiko in pločevino, boljše zaščite komponent, boljše motorje, hkrati pa so avtomobili po zaslugi klimatske naprave in drugih komponent postali neprimerljivo bolj udobni.
Da je zgornja trditev resnična, potrjuje že pogled na ceste, kjer je še danes mogoče videti številne Fordove Focuse prve generacije, pa tudi kak Peugeot 306 se najde, da o Mercedesih, tisti generaciji razreda E z okroglimi lučmi, ki je na cesto zapeljala leta 1994, sploh ne govorimo. Gre torej za avtomobile častitljivih letnikov, ki jih na eni strani pristojni organi, na drugi pa (z zelo redkimi izjemami) zavarovalnice bolj ali manj ignorirajo. Tukaj so tako le še lastniki, ki pa se od njih bodisi zaradi finančnega stanja ne morejo, pogosto pa zgolj zaradi ljubezni tudi nočejo ločiti.
Na tej točki je treba potegniti črto. Avtomobili prvih, torej tistih, ki si novejših vozil ne morejo privoščiti, so praviloma že nekoliko zdelani, načenja jih rja, število prevoženih kilometrov praviloma presega 200.000 in več kilometrov, izdelani so bili vsaj v več 100.000 primerkih, temu primerna pa je tudi njihova tržna vrednost. Ta namreč le redko preseže kakega evrskega tisočaka, hkrati pa je to tudi edini avtomobil, ki si ga ti posamezniki lastijo.
'Youngtimerji' ali mladodobniki, kakor jih že poimenujejo pri SAZU-ju, so na drugi strani povsem drugačni avtomobili, kakor tudi njihovi lastniki. Gre za posameznike, ki si tovrstnih avtomobilov enostavno želijo, saj v trenutnem svetu pametnih avtomobilov še vedno uživajo v analognih vozilih iz časov, ko so avtomobilski proizvajalci že izdelovali kakovostne avtomobile z 'daljšim rokom trajanja'. Ta vozila jim ne predstavljajo nujnega zla, niti niso edini avtomobil, ki si ga lastijo. Na drugi strani gre za avtomobile, ki jim namenjajo velik del prostega časa in (finančnih) sredstev.
Nekako tako kot pri starodobnikih, le da slednje pristojne organizacije že priznavajo kot 'posebnost', zaradi česar so stroški registracije in zavarovanja takšnih vozil praktično zanemarljivi – privilegij, ki ga številni mladodobniki in njihovi lastniki v tujini uživajo že kar lep čas, medtem ko na domačih tleh kultura tovrstnih vozil še vedno ni razvita. A stvari se počasi obračajo v novo smer, kar dokazujejo tudi različna srečanja in združevanja lastnikov.
Leto dni mineva, odkar je v Ljubljani skupina zanesenjakov, pred tem zbranih na Facebooku v skupini Avtonostalgija 80&90, organizirala istoimenski klub, katerega namen je združevati avtomobile iz omenjenega obdobja ter seveda njihove lastnike.
Idejna očeta projekta sta Janez Tomc in Tomaž Beguš, sicer dolgoletna poznavalca domače avtomobilske scene, predvsem pa glavna pobudnika ideje, da avtomobili, nastali pred 20 in več leti, pridobijo svoje mesto v slovenskem prostoru in postanejo obravnavani podobno kot starodobniki oziroma avtomobili, starejši od 30 let. Da zanimanje za tovrstne avtomobile resnično obstaja, dokazuje tudi (šele) drugo srečanje članov kluba, ki je potekalo zadnjo avgustovsko soboto in je pritegnilo kar 230 vozil mladodobnikov.
Kakšen avtomobil je torej 'mladodobnik, youngtimer'?
Kot pojasnjuje Beguš, je youngtimer "avtomobil, ki ga je vredno ohraniti za prihodnje rodove. Gre za avtomobil, ki ima določeno perspektivo in za katerega je jasno, da bo na cesti tudi čez 10, 20 ali več let. To pomeni, da je avtomobil zgolj občasno vožen in ima temu primerno število kilometrov, da ima streho nad glavo in da ni podvržen škodljivim vplivom okolja.“ Ob tem dodaja, da gre pri mladodobnikih lahko za vozila, ki so bila narejena v velikih količinah, a so še danes ohranjena, kot na dan, ko so zapeljala iz tovarne, hkrati pa nimajo nikakršnih predelav – vsaj ne takšnih, ki ne bi odražali časa njihovega nastanka.
Sem po Beguševem mnenju spadajo celo radijski sprejemniki, ki utegnejo igrati ključno vlogo pri tem, ali bo avtomobil, ko in če bo nekoč prišlo do nove kategorizacije, postal mladodobnik. Radijski sprejemnik z zaslonom, občutljivim za dotik, pač ni nekaj, kar ima mesto v recimo Audiju A4 prve generacije.
Ob tem Beguš dodaja, da se med mladodobnike uvrščajo avtomobili, ki so bili izdelani nekje med letoma 1974 oziroma v letu prihoda prve generacije Volkswagnovega Golfa (ki tako danes predstavlja 'začetnika' oziroma najstarejšega predstavnika mladodobnikov) in pa 2003.
V tem primeru gre namreč še vedno za avtomobile, zasnovane v 90. letih in tako še vsebujejo duh minulih časov, brez sledov sodobne tehnologije – elementi, kot so potovalni računalnik, klimatska naprava, električni pomik stekel in radijski sprejemniki s CD-predvajalniki pa so medtem že 'dovoljeni', čeprav so, kot v šali pojasnjuje Beguš, mladodobniki tisti avtomobili, ki so nastali med popularizacijo in zamrtjem avdio kaset. Načeloma ni dovoljena niti predelava vozila na plinski pogon, saj je to znak, da namerava voznik avtomobil uporabljati dnevno, pri tem pa zmanjšati stroške za gorivo.
Koliko je v Sloveniji mladodobnikov, je seveda težko oceniti, saj praksa kaže, da je pri nas precej posameznikov, ki svoje avtomobilske zaklade skrbno čuvajo in skrivajo, vseeno pa je na področju naše države po Beguševem mnenju okrog 2.000 tovrstnih vozil, ki zadostujejo strogim kriterijem za pridobitev tega naziva.
To pomeni, da tudi kar nekaj posameznikov, ki za svoje avtomobile kljub občasni uporabi ne dobivajo nikakršnih bonitet, prav tako pa vsako leto kljub zgolj občasni uporabi še vedno plačujejo enako dajatev za uporabo cest kot lastniki novih avtomobilov oziroma tisti vozniki, ki svoja vozila uporabljajo na dnevni bazi, enako visok pa je tudi znesek za zavarovanje tovrstnega avtomobila.
O znesku kasko zavarovanja je na tej točki brezpredmetno govoriti, saj letna premija za zavarovanje v tem primeru pogosto presega tržno vrednost avtomobila, ki pa hkrati predstavlja osnovo za izračun višine škode ali višine izplačila v primeru prometne nesreče.
V želji, da bi se to spremenilo in bi mladodobniki postali tudi uradno prepoznana kategorija, se je Beguš že obrnil na eno izmed dveh organizacij, ki se že ukvarjata s starodobnimi vozili, in sicer SVAMZ (Slovenska veteranska avto-moto zveza) ter na nekatere slovenske zavarovalnice. Obe zvezi – poleg SVAMZ še SVS – namreč že priznavata vozila, starejša od 20 let, kot mladodobnike, če se izkaže, da so tehnično in zgodovinsko zanimiva ter jim podeljujeta tako imenovane začasne/prehodne certifikate, na podlagi katerih pa ni mogoč vpis statusa starodobnika v prometno dovoljenje.
Prav ta korak pa je ne nazadnje ključnega pomena za uveljavljanje nižje cestne takse, oprostitev plačila DMV za perspektivna vozila iz uvoza in ne nazadnje oprostitev plačila četrtine cestne takse za vozila, ki niso registrirana. Edina ugodnost, do katere so upravičeni, je tako le popust na obvezno zavarovanje, višina popusta pa se od zavarovalnice do zavarovalnice spreminja.
Vendar pa po Beguševem mnenju zgolj zgornji ukrepi niso dovolj. Sam namreč predlaga, da bi bilo hkrati treba spremeniti zakonodajo na področju podeljevanja statusa starodobnikov. Zanje je namreč po sedanjem zakonu, ki je bil spremenjen leta 2013, mogoče certifikat pridobiti z dopolnjenimi 30 leti starosti vozila, sam pa bi mejo prestavil še deset let višje, k čemur teži tudi vse več tujih držav.
Beguš namreč meni, da so vozila, ki so nastala v obdobju 80. in 90. let, precej bolj tehnično dovršena kot starejša, zaradi česar jih je na splošno treba obravnavati drugače. Za primer navaja Hondo NSX, ki je letos dopolnila 30 let, in pa ruskega Zaporožca. Oba avtomobila nosita naziv mladodobnik, pa vendar se med seboj razlikujeta kot noč in dan.
Kdo je kandidat za starodobnika?
Problematika v Sloveniji je naslednja: veliko uporabnikov mladodobnikov je tudi ljubiteljev, a številni izmed njih so 'ljubitelji' zato, ker nimajo denarja za nov avtomobil. Zato se je treba vprašati:
- Kakšno perspektivo imaš z mladodobnikom?
- Kako se boš obnašal v situaciji, ko boš prišel v boljše finančno stanje, in kako se boš vedel do svojega starega avtomobila: ali boš še ljubitelj ali bo ljubezni konec.
Predlogi, naslovljeni na SVAMZ, sicer niso iz trte izviti. Nastali so namreč na podlagi prakse iz tujine. Predvsem v Nemčiji je dobro uveljavljena praksa, da zavarovalnice za mladodobnike ponujajo cenejše zavarovalne premije, tudi če gre za kasko zavarovanja. Primer iz prakse tako kaže, da je v Nemčiji mogoče s polnim kaskom zavarovati avtomobil, kot je Peugeot 406 Coupe 2.0 16V, in sicer z vključeno odbitno franšizo v višini 150 evrov že za 430 evrov na leto, pri čemer pa ob izplačilu odškodnine iz naslova kasko zavarovanja zavarovalnice ne upoštevajo vrednosti vozila po sistemu Eurotax, temveč se določi dejanska vrednost avtomobila na trgu, ki je običajno precej višja.
Vendar pa je ob tem treba upoštevati določene omejitve. Takšen avtomobil namreč mora zadostovati stanju številka dva na štiristopenjski lestvici (ki jo uporablja tudi specializirana spletna stran za staro- in mladodobnike), kar pomeni le manjše znake uporabe, hranjen mora biti v garaži, letno pa naj bi prevozil do največ 5.000 kilometrov.
Evropska zveza veteranov Fiva sicer ni naklonjena omejevanju prevoženih kilometrov, niti pridobitvi statusa mladodobnika, kakor tudi ne omejevanju kilometrov po tem, ko vozilo že pridobi tak status. Kljub temu pa praksa kaže, da je zanimanje za tovrstno zavarovanje avtomobilov v Nemčiji in Avstriji izredno veliko, tudi na strani zavarovalnic. Oglasi zanje se namreč precej množično pojavljajo v vseh revijah, namenjenih klasičnim avtomobilom.
Stanje na področju mladodobnikov je tako na državni ravni še vedno precej neurejeno, a zdi se, da se stvari počasi premikajo v pravo smer. Kot rečeno, zavarovalnice namreč že ponujajo rešitve za tovrstne avtomobile, zdaj pa je na vrsti država. A ob dejstvu, da je skupnost ljubiteljev tovrstnih vozil iz dneva v dan večja (skupina na omrežju Facebook za zdaj šteje nekaj več kot 2.000 članov), je zdaj na potezi država in ob pritisku zanesenjakov je verjeti, da bo kmalu prišlo do novih sprememb.
Kasko zavarovanje in klasiki
Po neuradnih podatkih je v Sloveniji kasko zavarovanih le približno 20 starodobnih vozil, znan pa je primer, ko je lastnik nekaj manj kot 30 let starega BMW-ja želel vozilo kasko zavarovati za vrednost 9.000 evrov. To mu je sicer uspelo, a se je pred tem moral kar desetkrat sestati z zavarovalniškim agentom ene izmed večjih domačih zavarovalnic, nato poleg vozila zavarovati še nepremičnino, pri čemer pa mu je agent zabičal, naj o tem ne govori, saj je imel s sestavljanjem zavarovalne police več kot en dan dela.
Zanimanje za zavarovanje mladodobnikov narašča.
Kot pojasnjujejo pri največji domači zavarovalnici, Zavarovalnici Triglav, zavarovanje starodobnikov in višino premij določajo v skladu z direktivami mednarodne zveze starodobnih vozil FIVA, hkrati pa že ponujajo posamezne ugodnosti za lastnike mladodobnikov.
Ta vozila obravnavajo individualno glede na tip vozila, lastnosti, vrednost, oceno tveganja ipd., vendar pa so popusti vezani na različne pakete. Ali v bližnji prihodnosti na tem področju pričakujejo kakšne spremembe, za zdaj ne razkrivajo, priznavajo pa, da se zanimanje za zavarovanje mladodobnikov pri nas iz leta v leto veča.