Minuli so z mesta generalnega direktorja Renaulta odstavili Thierryja Bollorja, še zadnjega varovanca Carlosa Ghosna na vrhu Nissana oziroma Renaulta. Na položaju je bil manj kot leto dni.
Še en mesec dni nas loči in minilo bo leto dni od izbruha 'afere Ghosn’, ki je zaradi finančnih mahinacij odnesla alfo in omego, očeta naveze Nissan-Renault Alliance, Carlosa Ghosna. Nekdanji predsednik in hkrati generalni direktor Renaulta – poleg tega pa še generalni direktor Nissana je tako rekoč čez noč izgubil položaj v koncernu, v katerem pa je skozi obdobje zadnjih 20 let pripeljal številne svoje ljudi, ki so mu ostali zvesti do konca. A čistka se po njegovi odstavitvi nadaljuje tudi na tem področju, novi pretresi pa so sledili v minulih dneh.
Nove zamenjave so sledile tako pri samem vrhu Nissana, kakor tudi v vodstvu Renaulta, ki sicer velja za precej novo. Po odhodu Hirota Saikawe (ki naj bi bil prav tako kot Ghosn, vendar v veliko manjši meri finančno škodoval podjetju) z mesta generalnega direktorja znamke prejšnji mesec namreč tja prihaja Makoto Uchida, 53-letni Japonec, za katerega velja, da se ujema s filozofijo japonskega podjetja, v katerega sicer prihaja iz podjetja Nissho Iwai. Drži se ga sloves izredno neposrednega sogovornika, zaradi svoje teološke podlage pa naj bi veljal za 'avtsajderja' v primerjavi s svojimi predhodniki. Z Renaultom naj bi vzdrževal zelo dobre odnose. Njegova desna roka na položaju vodje procesov bo ob tem Ashwani Gupta, Indijec, ki je v Renaultu prisoten od leta 2006 (v navezi Nissan-Renault pa deluje od leta 2008), a kljub temu na relaciji Renault-Nissan velja za povsem nepristranskega človeka.
A če je do relativno hitre zamenjave pri Nissanu prišlo po mirni poti, pa je to nemogoče trditi za Renault. Iz mesta generalnega direktorja znamke se je moral namreč posloviti Thierry Bollore, za kar je poskrbel predsednik znamke, Jean-Dominique Senard. Oba sta namreč (skupaj s Saikawo) svoja položaja zasedla v začetku letošnjega leta, kasneje pa sta, razumljivo, postala še del upravnega odbora skupine Nissan-Renault.
Na vrhu po novem ženski obraz
A če je Senard zaradi svoje preteklosti – pred prihodom v Renault je namreč predsedoval domačemu gumarskemu velikanu Michelin – ustrezal največjemu lastniku podjetja, francoski vladi, pa to za Bollorja ne velja. V Renault je namreč leta 2012 prišel na Ghosnovo željo, pod njegovim vplivom pa je v prihodnjih petih letih od podpredsednika oddelka za proizvodnjo in dobavo prišel direktorja oddelka za operativo. Tako kot pri Saikawi je šlo torej tudi pri Bollorju za Ghosnovega učenca; pri obeh generalnih direktorjih je Ghosn veljal za njuna mentorja.
Odstavitev s položaja je bila sicer za Bollorja povsem nepričakovana, saj naj bi bil po lastnih s svojim nadrejenim, Senardom v odličnih odnosih, med njima pa naj ne bi bilo nikakršnih razlik, ko je govora o vodenju podjetja. Po neuradnih informacijah na bi bil na drugi strani prav Bollore kriv za nekoliko slabše finančne rezultate v zadnjem obdobju, kar pa sam zanika. Hkrati naj tudi odnosi s Senardom ne bi bili tako dobri, kot razlaga sam, saj naj bi pri slednjem v zadnjem obdobju izgubljal zaupanje.
Z Bollerjevim odhodom – vsaj začasno bo na njegov položaj stopila Clotilde Delbos, s čimer bo ob Lindi Jackson postala ena izmed redkih žensk v vodstvu katerekoli avtomobilske znamke na svetu – je tako s čela naveze Nissan-Renault odšel še zadnji Ghosnov človek, prišla pa naj bi novi časi. Časi, ko bosta tako Nissan kot Renault znova vzpostavila trdno zavezništvo (katerega so nedavno zamajala tudi propadla pogajanja o združitvi s koncernom Fiat-Chrysler), ki se bo kazalo tudi vse bolj povezanem sodelovanju med samimi inženirji pri razvoju novih avtomobilov.