Ko se na instrumentni plošči prižge rumena (pri nekaterih avtomobilih rdeča) opozorilna lučka, je to poleg kazalca, ki se spusti proti ničli, dodatno opozorilo, da zmanjkuje goriva in da je treba čim prej zaviti na bencinsko črpalko. Pri vožnji z rezervno količino goriva razdalja, ki jo je mogoče prevoziti, preden motor ugasne, običajno zadošča do najbližje bencinske črpalke.
Vendar pa vožnja »na hlape« ni priporočljiva, saj ne nazadnje opozorilni sistem za rezervo lahko odpove ali ne deluje natančno in doseg z zadnjimi decilitri goriva je spremenljiv glede na način vožnje, konfiguracijo ceste in tudi glede na model avtomobila, saj imajo različne nastavitve opozorilnih znamenj.
Na stotine voznikov je v svoje avtomobile natočilo napačno gorivo. Čigava je krivda?
Pri voznikih vožnja z rezervno količino goriva lahko povzroči tesnobo, ki negativno vpliva na varnost vožnje, v nekaterih državah pa zaustavitev zaradi pomanjkanja goriva celo kaznujejo. In čeprav se je vožnji z minimalno količino goriva najbolje izogniti, se lahko zaradi različnih dejavnikov zgodi tudi vestnim voznikom.
Britanska organizacija za tržne analize Compare The Market je v zvezi s tem problemom opravila analizo avtonomije razpoložljive rezervne količine goriva pri posameznih avtomobilih in jih razvrstila glede na razdaljo, ki jih lahko prevozijo, ko zasveti opozorilna lučka.
AVTOMOBILI Z VEČJO AVTONOMIJO | AVTOMOBILI Z MANJŠO AVTONOMIJO |
Volkswagen Passat: (120 kilometrov) | BMW M3 (51 kilometrov) |
Volvo V40 (113 kilometrov) | Kia Picanto (52 kilometrov) |
Ford Mondeo (112 kilometrov) | Fiat 500 (59 kilometrov) |
BMW serije 5 (109 kilometrov) | Mini Cooper (60 kilometrov) |
Toyota Prius (107 kilometrov) | Mitsubishi Outlander (61 kilometrov) |
Mercedes razreda E (103 kilometre) | Jaguar XK (62 kilometrov) |
Audi Q5 (102 kilometra) | Citroen C1 (62 kilometrov) |
Rezultati študije kažejo, da je pretiran strah, ko se prižge opozorilo o nizki količini goriva, odveč, saj avtomobilski proizvajalci upošteva pravilo desetih odstotkov prostornine rezervoarja, ki je običajno določen kot delež rezerve in to je v skoraj vseh primerih dovolj za obisk bližnje črpalke. Upoštevati je treba tudi, da se poraba poveča zaradi drugih dejavnikov, na primer zaradi delovanja klimatske naprave ali ekstremno nizkih temperatur. Zaradi skoraj povsem praznega rezervoarja lahko pride celo do okvare motorja, saj se sesalna črpalka lahko pregreje, v sistem pretoka goriva pa lahko pridejo kondenzirana vlaga in usedline umazanije, ki se naberejo na dnu rezervoarja.
Preberite še: Redek češki dragulj je zdaj vreden več kot sto tisočakov
BONUS VIDEO: Kateri so najboljši avtomobilski dogodki v Sloveniji in katerim se je potrebno izogniti?