Zavod Varna pot podpira znižanje dovoljene stopnje alkohola v krvi in predlaga dodatne ukrepe

17. 4. 2019 | Jure Šujica
Deli
Zavod Varna pot podpira znižanje dovoljene stopnje alkohola v krvi in predlaga dodatne ukrepe (foto: Profimedia)
Profimedia

Zadnje dni se v Sloveniji veliko govori o problematiki alkohola v cestnem prometu, ki jih spremljajo tudi ideje in predlogi o znižanju najvišje dovoljene količine alkohola v krvi. To naj bi z dosedanjih 0,5 promila oziroma 0,24 miligrama na liter krvi znižali na 0,2 promila oziroma na 0,1 miligrama na liter krvi. Pobudo na to temo sta odprla ministrica za infrastrukturo, mag. Alenka Bratušek, in direktor Javne agencije za varnost prometa (AVP), mag. Igor Velov, svoje mnenje pa so zdaj izrazili tudi pri zavodu Varna pot.

Ravno omenjeni zavod je namreč med prvimi novembra lani ob podpori Zdravniške zbornice predlagal spremembo prekrškovne zakonodaje, ki ureja varnost cestnega prometa in kazenskopravne zakonodaje. Glavna sprememba, ki so jo na tem področju predlagali, je opredelitev alkoholiziranosti kot primarnega vzroka za nastanek prometne nesreče, s čimer bi voznik, ki vozi pod vplivom alkohola ali drugih prepovedanih substanc, ne le bil zanjo odgovoren, temveč bi prevzel tudi sistemski del odgovornosti do drugih deležnikov. Konkretno se na tej točki omenjata zdravstvena in odškodninska odgovornost. Hkrati v zavodu podpirajo odpravo izjem za pridržanje nekaterih voznikov oziroma se na splošno zavzemajo za leta 2011 uvedene blažilne ukrepe, s katerimi je vlada leta 2008 zaostrila prometno zakonodajo. Ti so namreč povečali možnosti za izogibanje kaznim in sistemska neskladja, zaradi katerih so bile kazni, ki so jih morali posamezniki plačati, bistveno blažje kot sicer.

DRŽAVA ZAKONSKA MEJA ALKOHOLA ETSC RAZRED(2017)
Norveška 0,2 1
Švedska 0,2 1
Švica 0,5 1
Združeno Kraljestvo 0,8 1
Nizozemska 0,5 2
Estonija 0,2 2
Danska 0,5 2
Irska 0,5 2
Nemčija 0,5 2
Španija 0,5 2
Opomba: Na lestvici ETSC 1-5 pomeni 1 najmanjše, 5 pa največje število smrtnih žrtev na milijon prebivalcev

Sicer pa na zavodu idejo o znižanju najvišje dovoljene stopnje alkohola podpirajo tudi na podlagi statističnih podatkov, ki kažejo na to, da imajo enako toleranco do alkohola tudi v najbolj varnih evropskih državah. To na primer velja tako za Švedsko kot za Norveško, medtem ko je v večini drugih držav na vrhu toleranca že nekoliko višja, a so hkrati opazne razlike v številu žrtev na cestah. Že pri zmerno opitem vozniku, ki ni kršil zakonodaje, se tako možnosti za povzročitev prometne nesreče povečajo za nekajkrat, kar kaže tudi raziskava o varnosti na slovenskih cestah v letih 2011–2017, ki je bila predstavljena septembra lani.

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"