Pomanjkanje poklicnih voznikov prehaja iz zaskrbljujočega v alarmantnega, epidemija je samo odložila, ne pa tudi odpravila problema, ko se bo gospodarstvo okrepilo, se obetajo resne težave.
Raziskava Mednarodne zveze za cestni transport IRU kaže, da v Evropi in drugih delih sveta kronično primanjkuje voznikov vseh vrst tovornih vozil in avtobusov. Nekoč precej bolj cenjeni in razmeroma dobro plačani poklic se je namreč sprevrgel v novodobno nomadsko suženjstvo, kjer tisti, ki vrti volan nima skoraj nobenih pravic, razen da dela po ukazih nadrejenega, kar pa pomeni tudi prekoračenje dovoljenega časa vožnje, kršitve prometnih predpisov in delovnopravne zakonodaje ter slabo plačilo. Slovenija pri tem nikakršna izjema.
Raziskava je tudi pokazala, da kljub zmanjšanemu povpraševanju po prevozih zaradi omejevalnih ukrepov ob pandemiji koronavirusa, pomanjkanje voznikov ostaja zaskrbljujoče. Med 799 anketiranimi podjetji za cestni prevoz iz 23 držav se je izkazalo, da je pomanjkanje voznikov najbolj akutno v evropskih in azijskih državah, kjer lani ni bilo zasedenih kar 20 odstotkov vozniških delovnih mest. Najmanj težav z vozniki imajo na Kitajskem, kjer niso našli kandidatov za štiri odstotke delovnih mest za poklicne voznike
Vendar pa prevozniška podjetja napovedujejo, da se bo pomanjkanje voznikov znova okrepilo, ko si bodo gospodarstva opomogla in povpraševanje po prevoznih storitvah ponovno naraščalo. Evropska podjetja letos pričakujejo 17-odstotni primanjkljaj voznikov.
»Pomanjkanje voznikov ogroža delovanje cestnega prometa, dobavne verige, trgovino, gospodarstvo in na koncu zaposlovanje in blaginjo državljanov. To ni vprašanje, ki lahko čaka, ukrepati je treba zdaj," je dejal generalni sekretar IRU Umberto de Pretto. Raziskava IRU je ugotavljala tudi razloge za pomanjkanje voznikov in sklenila, da je v vseh regijah pri 38 odstotkih glavni vzrok pomanjkanje usposobljenih voznikov. 
Kot težave so navedli tudi zahtevne delovne razmere, ki jih je še dodatno poslabšala pandemija, ter težave pri privabljanju žensk in mladih v vozniški poklic. Med vozniki tovornjakov je samo skromna dva odstotka žensk, druga težava pa je nizek delež voznikov mlajših od 25 let. Ker je povprečna starost poklicnih voznikov tovornjakov po vsem svetu zdaj blizu 50 let in se vsako leto vztrajno povečuje, se bo demografska časovna bomba brez ukrepanja kmalu sprožila.
Najnižja starost za poklicne voznike je marsikje 21 let ali več, zato je razkorak med koncem šolanja in začetkom dela prevelik. Vlade bi morale znižati najnižjo starost za usposobljene voznike na 18 let, potrebnih pa bi bilo tudi več naložb v varna parkirišča za tovornjake, predvsem pa poskrbeti za bolj spoštljiv odnos do poklicnih voznikov.
"Rešitve obstajajo, a če vlade ne bodo ukrepale zdaj, da bi olajšale dostop do poklica, izboljšale delovne pogoje in izpopolnile delovno silo, bo pomanjkanje voznikov še naprej motilo in sčasoma nepopravljivo škodilo vitalnim omrežjem mobilnosti in dobavnih verig" je zaključil Umberto de Pretto.
Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel