Kje vas na poti čaka radar? Odgovor je mogoče preveriti že pred odhodom, in to ne le za Italijo, Avstrijo ali Nemčijo. Na evropskem zemljevidu TollTracker so označene tudi lokacije radarjev v Sloveniji, zato je lahko uporaben tako pri vsakodnevnih poteh doma kot pred daljšo vožnjo v tujino.
Baza TollTracker je septembra 2026 vsebovala več kot 22.500 lokacij radarjev za merjenje hitrosti. Tem je treba prišteti 1.058 odsekov, na katerih se meri povprečna hitrost, več kot 4.500 lokacij za nadzor vožnje skozi rdečo luč ter 391 območij z omejenim prometom.
Pri tem ne gre za uradno evropsko evidenco policij in drugih državnih organov, temveč za zbirko upravljavca TollTrackerja. Zemljevid je zato predvsem priročen orientacijski pripomoček in ne zagotovilo, da so na njem označene prav vse naprave.
Zemljevid si lahko ogledate TUKAJ.
Na zemljevidu lahko preverite tudi radarje v Sloveniji
Za domače voznike je zanimivo predvsem to, da se zemljevid ne začne šele na drugi strani Karavank ali Fernetičev. TollTracker prikazuje tudi merilne točke na slovenskih cestah, uporabnik pa lahko zemljevid približa na posamezno območje in preveri lokacije nadzora.
To pride prav tudi zato, ker radar ni več edina oblika avtomatiziranega nadzora prometa. Po Evropi se hitro širi odsekovno merjenje, pri katerem sistem namesto hitrosti v eni sami točki izračuna povprečno hitrost vozila na daljšem delu ceste.
Slovenija je tako del precej širše evropske mreže nadzora, razlike pa postanejo očitne takoj po prečkanju meje. Že v sosednji Italiji TollTracker navaja več kot 8.500 radarjev.
Čez Fernetiče v državo z več kot 8.500 radarji
Italija je med državami v bazi eden najbolj izrazitih primerov. Poleg več kot 8.500 radarjev TollTracker tam beleži kar 480 odsekov za merjenje povprečne hitrosti.
Na avtocestah sta voznikom dobro znana sistema Tutor in SICVE. Kamera vozilo zazna na začetku in koncu nadzorovanega odseka, nato pa sistem iz časa vožnje izračuna povprečno hitrost. Zaviranje tik pred kamero pri takšnem nadzoru ne reši ničesar, če je bila povprečna hitrost na celotnem odseku previsoka.
Italija skriva še eno past, ki s hitrostjo sploh ni povezana. To so območja ZTL oziroma cone z omejenim prometom v mestnih središčih. TollTracker jih ima v svoji zbirki 356. Voznik lahko vse omejitve hitrosti spoštuje, a ga kljub temu doleti kazen, če brez ustreznega dovoljenja zapelje skozi nadzorovan vhod.
Tudi proti Avstriji in Nemčiji kamer ne manjka
Drugačna slika voznika čaka na poti proti severu. V Avstriji je dobro znan Section Control, njihov sistem odsekovnega merjenja hitrosti. TollTracker beleži 36 takšnih odsekov.
V Nemčiji je po podatkih iste zbirke več kot 4.500 radarjev za merjenje hitrosti. Čeprav nemške avtoceste Slovenci pogosto povezujemo predvsem z odseki brez splošne omejitve hitrosti, to še zdaleč ne pomeni, da je nadzora malo.
V Franciji je v bazi 71 odsekov za merjenje povprečne hitrosti, medtem ko jih ima Italija že omenjenih 480.
Zaviranje pred kamero vse pogosteje ni dovolj
Prav odsekovno merjenje precej spreminja način nadzora hitrosti. Namesto ene fotografije na eni točki sistem spremlja, koliko časa vozilo potrebuje za vožnjo med dvema merilnima mestoma.
Voznik zato omejitve ne more »rešiti« z zaviranjem tik pred radarjem. Če je nadzorovani odsek dolg več kilometrov, mora biti ustrezna povprečna hitrost skozi celotno območje.
Takšen nadzor hitro širi tudi Poljska. TollTracker tam beleži več kot 500 stacionarnih in mobilnih radarjev, več kot 200 lokacij za nadzor vožnje skozi rdečo luč ter 226 odsekov za merjenje povprečne hitrosti. Poljske oblasti so letos namestile še 43 dodatnih naprav za odsekovni nadzor.
Uporaben zemljevid, vendar ne jemljite ga kot uradni seznam
TollTracker želi sčasoma pokriti 22 evropskih držav, različni deli zemljevida pa niso nujno enako podrobni. Med državami, za katere so na voljo podatki, so poleg Slovenije tudi številne najbolj pogoste destinacije slovenskih voznikov oziroma države na poti proti njim.
Zemljevid je dostopen brez registracije, projekt pa vključuje tudi mobilno aplikacijo, ki lahko opozarja na približevanje evidentiranim nadzornim točkam in območjem z omejenim prometom.
Toda zemljevida ne gre razumeti kot dovoljenje za vožnjo od radarja do radarja. Gre za neodvisno zbirko, zato ni zagotovila, da vsebuje vsako aktivno merilno mesto, mobilne meritve pa se lahko seveda pojavijo tudi drugje. Prometni znaki in veljavni predpisi zato ostajajo edino pravo merilo.
