Špansko-švicarska znamka je v slabih štirih desetletjih obstoja dosegla toliko, da se še danes sprašujemo, kam bi jih vodil razvoj, če ne bi bilo vojn.
Splošno prepričanje velja, da v Španiji obstaja le ena avtomobilska znamka, to je Seat. To je sicer res, a bi se to lahko že prav kmalu spremenilo – več o tem nekoliko nižje – še zdaleč pa ni prva, ki je začela delovati na Iberskem polotoku. Ta čast namreč pripada desetletja pred Seatom ustanovljeni znamki Hispano-Suiza. Njeni začetki namreč segajo na začetek prejšnjega stoletja, a se je podjetje že ob svojem rojstvu spopadalo s finančnimi težavami.
Med delovanjem je znamka Hispano-Suiza veljala za vrhunec na področju prestižnih avtomobilov. Kar predstavlja Rolls-Royce za Veliko Britanijo, Bugatti za Francijo in (svojčas) Maybach za Nemčijo, to je bila znamka Hispano-Suiza za Španijo. Zanimivo ime znamke pa je pravzaprav povsem preprosto, saj v prevodu pomeni Španija-Švica, za njim pa se v bistvu skrivata španski investitor in švicarsko znanje.
Hispano-Suiza: Španija-Švica
Pisalo se je leto 1901, ko je švicarski inženir Marc Birkigt svojemu delodajalcu Emiliu La Cuadri predlagal izdelavo avtomobila z bencinskim motorjem. Nenavadna ideja, glede na to, da je La Cuadra le tri leta pred tem začel ‘proizvodnjo’ električnih avtomobilov. La Cuadra se je z idejo strinjal in nastal je prvi španski avtomobil. A kar se je Birkigtu zdelo kot odlična poslovna priložnost, se je pozneje izkazalo kot polom. Le šest vozil z dvovaljnimi motorji je ugledalo luč sveta, preden je podjetje zapadlo v težave.
S finančnimi težavami se je podjetje sicer v prvih letih obstoja spopadalo skoraj ves čas, vse do leta 1904, ko je v podjetje vstopil bogat španski poslovnež Damia Mateu. Ta je podjetju končno zagotovil zadostno količino denarja za nemoteno poslovanje, hkrati pa mu nadel novo (uradno) ime Fabrica La Hispano-Suiza de Automobiles s sedežem v Barceloni.
S svežim kapitalom je mlado podjetje končno začelo rasti in se razvijati, zrasli pa so tudi njihovi avtomobili in motorji. Štiri- in šestvaljniki so namreč krepko presegali prostornino sedmih litrov, temu primerne pa so bile tudi zmogljivosti avtomobilov, ki so svoje zmogljivosti pogosto dokazovali na različnih dirkah, sprva v Evropi, pozneje pa so svojo premoč dokazovali proti ameriški znamki Stutz.
Novi dom v Franciji
Dokazovanje na dirkah je sloves Hispano-Suize ponesel prek meja v Evropo, kjer so se premožni kupci vse bolj pogosto odločali za avtomobile prestižne španske znamke, še posebej Francozi. Pri njih je znamka prodala celo več vozil kot pa v domači Španiji, zaradi česar sta leta 1911 sledili ustanovitev podružnice Hispano France in selitev proizvodnje v severovzhodno sosedo, natančneje v predmestje Pariza, v Levalloius Perret. Tamkajšnja tovarna je sčasoma postala najpomembnejša tovarna znamke, v njej pa so sestavljali najdražje avtomobile.
Prva svetovna vojna je bil čas, v katerem prostora za prestižne avtomobile ni bilo, in ob vseh poporodnih težavah, ki so jih pri Hispano-Suizi imeli, bi pričakovali, da bodo štiriletno obdobje le s težavo prebrodili. A ponovno se je kot rešitelj dokazal Marc Birkigt, ki je predlagal, da v podjetju začnejo izdelavo letalskih motorjev. Omenjena ideja se je izkazala kot dobra tudi po zaslugi Birkigta in še enega švicarskega inženirja, Louisa Massugerja, ki sta razvila povsem nov motor. Nekdanji letalski motorji so bili namreč v grobem izdelani iz ročične gredi in ohišja, na katero so bili nato z vijaki pritrjeni cilindri. Švicarja sta na drugi strani izdelala motor, ki je vse navedene komponente združil v eno celoto, v blok motorja, ki v osnovi vse do danes ostaja nespremenjen.
Vojna kot gonilo razvoja ...
Prva svetovna vojna je imela tako za prihodnost znamke velik, predvsem pa pozitiven vpliv, saj je izrazito pripomogla k še večjemu ugledu znamke, hkrati pa so znanje, pridobljeno v tem obdobju, lahko uporabili za nadaljnji avtomobilski razvoj. V prvi povojni avtomobil, model H6, je tako pot našel šestvaljni motor, ki so ga razvili prav iz omenjenega osemvaljnika, namenjenega vojaškim letalom. Motorni blok 6,5-litrskega vrstnega agregata je bil namreč tako kot 'izvirnik' izdelan kot celota, poleg tega pa je imel odmično gred nameščeno na vrhu motorja, nad ventili.
Model H6 je bil hkrati vrhunec znamke Hispano-Suiza. Eden od najbolj naprednih avtomobilov svojega časa je bil eden izmed prvih avtomobilov na svetu z zavorami na vseh štirih kolesi, poleg tega pa so bile te opremljene tudi s servo ojačevalnikom. H6 je tako že v svoji osnovi veljal za avtomobil, ki je na eni strani omogočal izjemno lagodno in udobno vožnjo ali bolje rečeno križarjenje po cestah, hkrati pa je bil to zelo zmogljiv dirkalnik, kar je dokazoval ob številnih priložnostih. Kot zanimivost naj omenimo, da se je na pomoč k španski znamki po predstavitvi modela H6 obrnila tudi Škoda.
... in hkrati rabelj znamke
Model H6 je v proizvodnji ostal vse do leta 1938, v tem času pa je po zaslugi malih karoserijskih delavnic, ki so se takrat razcvetele po Evropi, dobil številne različice in izvedbe, med katerimi je najbolj znana poznana pod imenom Dubonnet Xenia. Za njen nastanek je poskrbel dirkač Andre Dubonnet, ki je poleg nove karoserije avtomobilu namenil inovativno podvozje, sestavljeno iz štirih neodvisno vpetih koles in vzmetenja, sestavljenega iz klasičnih amortizerjev ter v olje potopljenih vzmeti, s čimer naj bi potnikom v vozilu zagotovil karseda udobno vožnjo.
Dubonnetov H6 zaradi svojega prepoznavnega videza velja za avtomobilsko utelešenje oblikovalskega jezika art deco. Žal pa je avtomobil nastal dve leti po izbruhu španske državljanske vojne. Državljanska vojna, bližajoča se svetovna vojna, nov politični režim, ki je pomenil izolacijo Španije, so prispevali k temu, da je znamka do leta 1938 opustila proizvodnjo športnih avtomobilov. Kot njenega duhovnega naslednika sicer lahko štejemo znamko Seat, saj je ta nastala prav na pobudo španske banke Urquijo in Hispano-Suize, ki pa se je pozneje osredotočila na proizvodnjo aeronavtične opreme in motorjev.
A avtomobilskega oddelka Hispano-Suize, kot kaže, vseeno še ni konec. Španska znamka je namreč že leta 2010 na avtomobilskem salonu v Ženevi predstavila nov koncept športnega avtomobila, letos pa se tja vrača z električnim športnikom (prav tako v konceptni fazi), s čimer se bodo nekako simbolno poklonili svojim koreninam. Pa jim bo uspela tudi vrnitev na trg? Pustimo se presenetiti.
Novo na Metroplay: Ajda Rotar Urankar in David Urankar iskreno o zakonu in težki življenjski preizkušnji