Zgodovina: namesto znamke ležajev je Volvo postal sinonim varnega avtomobila

Avtomobilska znamka, ki že od svojega nastanka velja za nekoliko drugačno, obenem pa je ena tistih znamk, ki je verjetno naredila največ za varnost potnikov v svojih avtomobilih.

Zgodovina: namesto znamke ležajev je Volvo postal sinonim varnega avtomobila (foto: Volvo) Volvo
21. 11. 2017

Svoj čas sta bili na Švedskem dve avtomobilski znamki, pri čemer naj bi tisti, nekoliko bolj uglajeni Švedi vozili znamko Saab, drugi, bolj običajni ljudje, pa naj bi vozili avtomobile znamke Volvo. Medtem ko je Saab po nekajletnih finančnih težavah in menjavah lastništev pred slabimi desetimi leti neslavno propadel, Volvo ravno letos praznuje svojo 90. obletnico obstoja in zdi se, da je podjetje močnejše kot kadarkoli prej.

Čeprav Volvo letos praznuje okroglo obletnico, pa se je zgodba te avtomobilske znamke pričela že prej, maja 1911. Švedsko podjetje za izdelavo kolesnih ležajev SKF je namreč tega leta uradno registriralo ime Volvo. Pod to blagovno znamko je namreč želelo proizvajati novo serijo kolesnih ležajev, a je to idejo kmalu opustilo. Je pa s to potezo nastalo ime znamke, ki izhaja iz latinske besede 'volvere' in pomeni 'kotalim se', kar je seveda popolnoma v skladu z dejavnostjo podjetja SKF.

Usodno srečanje v restavraciji

Od registracije imena do njene dejanske uporabe imena Volvo je nato minilo še dolgih 14 let. In če je točen datum začetka podjetja Volvo neznan, sega v mesec avgust leta 1924, pa je zato toliko bolj znana lokacija, kje se je uspešna zgodba pričela: v restavraciji Sturehof v švedski prestolnici Stockholm. Tam je namreč 37-letni avtomobilski inženir Gustaf Larson nekega dne naletel na nekdanjega sodelavca pri podjetju SKF, Assarja Gabrielssona, in pričela sta pogovor na temo avtomobilov. To je bilo namreč obdobje, ko je na Švedsko prihajalo 15.000 novih avtomobilov letno in Larson ter Gabrielsson sta želela svoj delež pogače.

Ideja, ki je Larsona in Gabrielssona vodila pri načrtu prvega, pa tudi vseh naslednjih avtomobilov, je bila, da mora biti avtomobil kos zahtevnim cestam po vsej državi, hkrati pa mora delovati tudi v nizkih temperaturah. Te na Švedskem v zimskem času padejo krepko pod nič stopinj Celzija.

Jakob zapelje na ceste

Po prvotnih načrtih in pripravah je podjetje Volvo (uradno poimenovano Volvo Aktiebolaget ali Volvo AB) začelo z izdelavo prototipnih avtomobilov. Narejenih je bilo 10 prototipov, nato pa je v sodelovanju s podjetjem SKF 14. aprila leta 1927 iz delavnice v Göteborgu slovesno zapeljal prvi avtomobil z uradno oznako Volvo ÖV4, katerega pa se je hitro prijel vzdevek Jakob.

Model ÖV4 je bil klasični štirivratni kabriolet, s katerim je Volvo konkuriral priljubljenim ameriškim avtomobilom. Narejen je bil na šasiji iz bukovega lesa in lesa jeséna, na vrhu katere je bila jeklena karoserija, za pogon pa je skrbel dvolitrski motor z močjo 28 'konjev'. Posebnost Jakoba je bila v tem, da je bil na voljo le v eni barvni kombinaciji – s temno modro karoserijo in črnimi blatniki ter pragovi. Še istega leta pa je ÖV4 dobil limuzinsko različico s trdo streho in imenom PV4, ki je bila pri kupcih precej bolj priljubljena. Medtem ko je kabriolet do konca proizvodnje leta 1929 našel (zgolj) 275 kupcev, je bila limuzina s 694 primerki precej bolj priljubljena.

A modela ÖV4 in PV4 sta bila le začetek, pravi uspeh je šele sledil s prihodom modela PV651. Izdelan kot štirivratna limuzina in kabriolet je bil nekoliko večji in širši kot predhodnik, s trilitrskim šestvaljnim motorjem in sicer skromnimi 55 'konjskimi' močmi pa je bil tudi precej močnejši. Se je pa pri njegovi zasnovi že pojavila skrb Volva za varnost potnikov. PV651 je bil namreč že od začetka serijsko opremljen z mehanskimi zavorami na vseh štirih kolesih, katere pa so na njegovi nadgradnji z imenom PV652 zamenjali s hidravličnim zavornim sistemom.

Volvo PV651 je na ceste zapeljal leta 1929, v proizvodnji pa je ostal do leta 1933. V tem času je našel 2.382 kupcev, zaradi uspeha pa je Volvo leta 1931 uspel kupiti svoje prvo podjetje, ki mu je sicer od začetka proizvajalo motorje.

Širitev v zrak in morje

Leta 1935 je podjetje Volvo AB končno vstopilo tudi na borzni trg. Podjetje SKF se je odločilo, da bo svoj delež v podjetju prodalo, podjetje samo pa je medtem začelo svoj 'osvajalski' pohod in širitev tudi v druge transportne panoge. Preko podjetja Pentaverken, ki je za Volvo izdelovalo motorje, so vstopili na trg ladijskih motorjev, katere danes poznamo pod oznako Volvo Penta. Le sedem let kasneje so kupili še drugo podjetje Svenska Flygmotor, ki je izdelovalo letalske motorje in je bilo zato kmalu preimenovano v Volvo Aero.

Avtomobili Volvo so bili sicer zelo kvalitetni, a tudi dragi. Po nagovarjanju prodajalcev je zato Volvo leta 1936 pričel z izdelavo prvega dostopnega avtomobila za množico, modela PV 51. V različnih izvedbah se je na cesti obdržal do leta 1945, kljub temu, da je bil namenjen 'običajnemu' človeku, pa je bil opremljen s 3,6-litrskim motorjem in tristopenjskim ročnim menjalnikom s funkcijo 'overdrive', ki jo je Volvo kasneje uporabljal še več desetletij.

Volvo pa ni ostal zgolj pri avtomobilih. Že leta 1928, komaj eno leto po izdelavi Jakoba, je na ceste zapeljal prvi tovornjak s preprostim imenom Series 1. Ta je takoj postal prodajni hit, tako na Švedskem kot tudi v Evropi, kamor so jih kmalu začeli izvažati. Leta 1934 je ponudbo dopolnil še prvi avtobus z imenom B1. Danes je tako Volvo tudi priznan proizvajalec delovnih strojev, avtobusov in tovornjakov, ki si lasti ameriškega proizvajalca tovornih vozil Mack trucks, od leta 2001 pa tudi Renaultov oddelek za izdelavo tovornih vozil. Renault ima po drugi strani v lastniški strukturi Volva danes dobrih 21-odstotkov deleža.

Preboj na mednarodne trge

Čeprav je Volvo doma dosegal velike uspehe s svojimi avtomobili, s tovornjaki pa tudi v tujini, je prvi avtomobil preko meja Švedske predstavil šele leta 1944. Takrat je 1. septembra Volvo predstavil verjetno enega najbolj legendarnih modelov svoj znamke, PV 444, za katerega je v zgolj dveh tednih od predstavitve prejel 2.300 naročil, a so morali prvi kupci na svoje avtomobile počakati vse do leta 1947. Avgusta leta 1955 so modeli PV 444 kot prvi avtomobili znamke Volvo prispeli tudi v ZDA. V proizvodnji se je ta model obdržal vse do leta 1958, ko ga je nadomestil nekoliko izboljšani PV 544.

Prav model PV 544 pa je avtomobil, ki je Volvu prinesel pravo slavo, saj je bil v njem prvič serijsko vgrajen kos opreme, ki je do danes verjetno rešil na milijone življenj. Govora je namreč o varnostnem pasu, ključnemu kosu varnostne opreme v avtomobilu, ki jo v praktično nespremenjeni obliki uporabljamo še danes.

V prihodnjih letih je Volvo predstavil še cel kup drugih varnostnih elementov, ki so krepko pripomogli k varnosti v prometu in so v uporabi še danes. Leta 1966 je tako v enem avtomobilu združil zmečkljive predele šasije za absorpcijo energije v primeru trka, zmečkljiv volanski drog, zavorne kolute in tako naprej, s čimer so bili švedski avtomobili eni najvarnejših avtomobilov svojega časa. Že naslednje leto je Volvo predstavil tudi prvi otroški sedež, ki je bil zaradi večje varnosti otroka obrnjen v obratno smer vožnje. Skrb za varnost se je stopnjevala do te mere, da so leta 1976 Volvov model 240 v ZDA postavili kot vzor in merilo varnosti za vse preostale avtomobilske proizvajalce. Istega leta je Švedsko podjetje svetu predstavilo še prvo lambda sondo.

Danes je podjetje Volvo, po tem, ko je bil nekaj časa v rokah Forda, njegov obstoj po pa je bil po gospodarski krizi leta 2008 celo pod vprašajem v lasti kitajskega proizajalca avtomobilov Geely. A to nikakor ne pomeni da gre slabo. V zadnjih letih je namreč podjetje doživelo pravi preporod. Po več kot desetletju čakanja je nadomestilo svojo admiralsko ladjo, model S80. Zamenjal ga je model S90, kateremu pa se je kot karavan pridružil še model V90. Podjetje pa je močno tudi v segmentu športnih terencu, od nedavnega imajo prvič v zgodovini v svoji modelni paleti kar tri. Poleg XC90 in XC60 (ki je pred kratkim postal najbolj varen avtomobil na svetu) je sedaj v ponudbi še najmanjši model XC40.

Jure Šujica

Foto: Volvo, Arhiv AM