Ob nastanku je bil Subaru predstavljan kot poceni, a zanesljiva japonska avtomobilska znamka. A le kratko obdobje uspehov v reliju pred četrt stoletja je za vedno spremenilo podobo japonske znamke.
Danes je avtomobilska industrija na Daljnem vzhodu, še posebno na Japonskem, popolnoma primerljiva z evropsko in ameriško, v številnih pogledih pa ju celo prekaša. A kot smo že ugotovili pri znamkah Honda, Suzuki ali Toyota, se je na Japonskem avtomobilska industrija začela razvijati precej pozno, kljub temu pa se tudi tu najdejo znamke, ki so začele delovati precej zgodaj. Mednje brez dvoma spada Subaru.
Letos znamka Subaru praznuje (šele) 65 let, a začetki znamke segajo še precej dlje nazaj v čas prve svetovne vojne, natančneje v leto 1915, in je povezan z nastankom laboratorija za letalske raziskave. Za njegov nastanek je najbolj zaslužen Chikuhei Nakajima, japonski politik, inženir in vojaški oficir iz Gunme. Po vrnitvi iz ZDA, kjer je pridobil letalsko licenco, se je lotil proučevanja in nadgrajevanja obstoječih japonskih letal. Leta 1917 je tako zgoraj omenjeni laboratorij razvil novo podjetje Japanese Aeroplane Manufacturing Work, iz katerega je že leta 1917 nastal letalski proizvajalec Nakajima Aircraft.
Konec letalske proizvodnje in iskanje svojega mesta na trgu
Podjetje Nakajima Aircraft je kmalu po svojem nastanku postalo eden izmed pomembnejših dobaviteljev vojaških letal za japonsko cesarsko letalstvo, kar je glede na bližajočo se drugo svetovno vojno brez dvoma dobro vplivalo na razvoj in rast podjetja. Zgodba pa se je nato povsem obrnila leta 1945, ko je Japonska po bombardiranju Hirošime in Nagasakija priznala poraz v vojni. Vrhovno poveljstvo zavezniških sil je namreč izdalo ukaz o prepovedi proizvodnje in razvoja novih letal, kar je ne nazadnje pomenilo konec podjetja.
A medtem ko so bili ostali letalski proizvajalci na Japonskem v tem času že dejavni tudi na drugi področjih, je bilo podjetje Nakajima Aircraft prisiljeno v delitev na številne manjše družbe, ki so nato vsaka zase iskale svojo priložnost, preden so se nato leta 1953 združile pod skupnim koncernom Fuji Heavy Industries (Nakajima Aircraft se na trg vrne v petdesetih letih, leta 2017 pa postane del korporacije Subaru). Ena izmed omenjenih družb je bila tudi Fuji Kogyo, ki je iz delov letal, ki so ostali po nenadni prekinitvi proizvodnje, leta 1946 začela izdelovati skuterje Rabbit.
Zvezde so mu naklonjene
Apetiti po nadgradnji industrije prevoznih sredstev pa so hitro začeli naraščati, še posebno pod okriljem Kenjija Kite, prvega generalnega direktorja korporacije Fuji Heavy Industries. Kita je namreč sprožil začetek razvoja novega avtomobila, modela P-1 in, kar je še bolj pomembno, nove avtomobilske znamke: Subaru. Ob tem ni naključje izbira logotipa znamke, na katerem je šest zvezd na nočnem nebu. Te namreč predstavljajo zvezdno kopico Plejade, katere ime je v japonskem jeziku Subaru.
Prvi avtomobil, ki ga je leta 1954 predstavil Subaru, je bil model P-1, pozneje preimenovan v Subaru 1500. Novinec je ob prihodu na trg predstavljal revolucijo na Japonskem, saj je šlo za prvi domači avtomobil, ki je uporabljal samonosno karoserijo. Žal pa je proizvodnjo zaradi težav z dobavo sestavnih delov zapustilo le nekaj deset vozil, smetano na torti pa je kot prvi uspešni Subaru pobral mali, zračno hlajeni model 360, ljubkovalno poimenovan Pikapolonica.
Čeprav je model 360 pomenil obetaven začetek in dobro popotnico za Subaru, sta bila za novo znamko pod okriljem Fuji Heavy Industries ključna leto 1965 in model Subaru 1000. Ta je bil namreč po modelu P-1 prva prava družinska limuzina, s katero je Subaru v svoje avtomobile začel uvajati dve komponenti, po katerih je znamka znana še danes: bokserski motor in štirikolesni pogon.
Združevanje z Nissanom in drugimi znamkami
Kmalu po predstavitvi modela 1000 je v lastniško strukturo Subaruja vstopil Nissan in odkupil dobro petino oziroma 20,4 odstotka delnic. Partnerstvo med znamkama obstaja še danes in pogosta je obojestranska izmenjava različnih komponent med vozili. Poleg Nissana je Subaru pozneje sodeloval še z General Motorsom (ter posledično s Saabom in Oplom) in ne nazadnje Toyoto, s katero so izdelali par športnih avtomobilov, Toyoto GT86 oziroma Subaruja BRZ.
Sedemdeseta in osemdeseta leta je Subaru preživel v znamenju širitve v ZDA in Evropo, hkrati pa je tudi širil ponudbo vozil in pa ugled cenovno dostopnega, a kvalitetnega avtomobilskega proizvajalca. Pri tem so mu pomagali modeli 1100, naslednik modela 1000; poltovornjak BRAT, limuzinski Leone in pa najstarejši model, ki je še danes v ponudbi, Legacy.
Usodna devetdeseta
Prav omenjeni Legacy pa je za Subaru pomenil nov preskok. Leta 1989 predstavljena limuzina je namreč dobila prav posebno nalogo, saj je Subaru z njim leta 1992 vstopil v svet svetovnega relija. A če se je prvi dve leti rezultatsko še nekako gibal v sredini, se je znamka že leta 1995 po zaslugi novega modela Impreza, Colina McRaeja in Carlosa Sainza, njune dvojne zmage v skupnem seštevku točkovanja dirkačev ter posledično osvojitvijo naslova konstruktorskega prva uvrstila med legende. McRae uspeh McRaeja sta nato s Subarujem v letih 2001 in 2003 ponovila še Richard Burns in Peter Solberg (konstruktorski naslov je Subaru osvojil še v letih 1996 in 1997). Uspehi v reliju so kasneje botrovali nastanku oddelka STi, je poskrbel, da je omenjena in vse kasnejše reli 'specijalke' prišla tudi na cesto med številne avtomobilske navdušence.
Subaru je iz relija dokončno poslovil leta 2008 in zaenkrat morebitne vrnitve nazaj še ni na vidiku. Znamka se namesto tega zadnja leta vse bolj intenzivno posveča družinskim avtomobilom, tehnologiji elektrifikacije pogonskih sklopov, v pripravi je tudi prvi električni avtomobil. Subaru Impreza se je iz slavnega dirkalnika prelevila v krotko družinsko kombilimuzino in svojo preteklost pustila za seboj. A zlatih dni relija znamka vseeno ni pozabila in tako kljub usmerjenosti v prihodnost še vedno izdeluje cestne dirkalnike z oznako WRX, za katere navdušenci nad bencinskimi hlapi upajo, da bodo na cestah ostali dokler bo to le mogoče.
