Baerte de Brey je eden izmed vodilnih mož v podjetju Elaad NL, znotraj katerega skrbi za analize dolgoročnih učinkov e-mobilnosti na električna omrežja, hkrati pa pomaga pri vzpostavitvi primerov trajnostnih podjetij na področju povezav med električnimi avtomobili in električnimi omrežji V2G, shranjevanju energije in proučevanju navad potrošnikov. Leta 2001 je na univerzi v Leidnu diplomiral iz prava, pet let pozneje pa je na poslovni univerzi v Nyenrodu še magistriral. Kot strokovnjak za Evropski svet proučuje predloge o interoperabilnosti električnih vozil in sistemih pametnega polnjenja.

Glede na to, da ste poklicno vpeti tako v zasebni (Elaad) kot državni sektor kot svetnik v Utrechtu, ali ima mesto od tega sodelovanje kakršnekoli koristi na področju e-mobilnosti? Ali lahko trdite, da se Utrecht razvija hitreje kot druga mesta z manj ali več prebivalci?

Nizozemska je, tako kot Slovenija, majhna država, posledično pa je lahko dostopati do državnih in občinskih oblasti in se dogovoriti za srečanje oziroma telefonski klic. Poleg uradnih in neuradnih stikov je namreč tudi enoten občutek potrebe po e-mobilnosti z različnih perspektiv. Občine se namreč ukvarjajo z onesnaženostjo zraka, vlade postavljajo podnebne načrte, povezane z izpusti CO2, upravljavci električnih omrežij pa z njihovo uravnoteženostjo in hkrati s čim nižjimi stroški investicij, ne glede na vse večjo priljubljenost solarnih elektrarn ter električnih avtomobilov. Različni interesi že sami po sebi dajejo razlog za sodelovanje.

V Utrechtu se e-mobilnost razvija hitreje kot v večjih ali manjših nizozemskih mestih ravno zaradi zgoraj omenjenega sodelovanja. To ni koristno le za doseganje podnebnih ciljev; okoli e-mobilnosti nastaja novo lokalno gospodarstvo. Ravno naslednji teden bo vzpostavljena prva polnilnica, ki bo omogočala vračilo odvečne električne energije iz vozila nazaj v omrežje. Takšni prenosi energije pa bodo ustvarili nova delovna mesta.

Kakšen je odnos Nizozemcev in prebivalcev Utrechta do e-mobilnosti? Se privajajo na koncept, ali se še vedno najdejo njegovi nasprotniki, ki konceptu nasprotujejo in bi raje obdržali običajen transport?

Ljudje koncept sprejemajo, v prvi vrsti zaradi davčnih olajšav. Nizozemci gledajo na vsak cent in nižji cestni davek se vsekakor pozna. Na drugi strani so podnebne spremembe ena izmed glavnih tematik na volitvah, kar ljudje že opazijo kot prvi korak v pravo smer. Seveda, tukaj imamo na eni strani pionirje, ki so tehnologijo že 'posvojili', in na drugi tiste, ki bodo še nekoliko počakali. Hkrati se moramo zavedati, da ne more ravno vsak ta trenutek kupiti električnega avtomobila, a strahu pred premajhnim dometom zaradi ustrezne polnilne infrastrukture ni več.

Kako komunicirate z mesti, oblastmi in skupnostmi? Ali so ti že seznanjeni s prednostmi e-mobilnosti in zavestno pristopajo k vam, ali še vedno igrate tako imenovano izobraževalno vlogo?

Elaad skupaj z občinami organizira različne javne mize in srečanja. Mesta zagotovijo financiranje, mi pa poskrbimo za tehnični del. Za ta namen imamo pripravljen laboratorij, kjer postavljamo standarde za kakovost električne povezave, interoperabilnost in pametno polnjenje. Ravno kakovost električne povezave je s tehnične perspektive izredno pomembna, prav tako je za voznika zelo pomembna interoperabilnost, medtem ko je sistem pametnega polnjenja pomemben tako za upravljavca kakor tudi za stabilno omrežje. Na sedežu Elaada zato redno organiziramo raziskovalna srečanja, na katerih nato proučujemo vse tri vidike, tako mesta kakor Elaad pa nato na državni sodelujejo drugo z drugim v sklopu 'strateškega nacionalnega načrta za uvedbo e-mobilnosti, NAL'.

Ali menite, da se e-mobilnost na Nizozemskem razvija v pravo smer? Ali so bili morda že izvedeni ukrepi, ki bi se jih sami lotili drugače?

Da, premikamo se v pravo smer, tudi z vzpostavitvijo električnih avtobusov in elektrificiranega težkega prometa. A e-mobilnost kot pojem presega meje Nizozemske. Radi se na primer odpravimo na počitnice po Evropi; tovornjaki iz Slovenije potujejo v pristanišče v Rotterdamu, od koder ga pošiljajo po svetu. Posledično bi morali tako običajni ljudje kot poslovneži imeti možnost preprostega električnega polnjenja povsod po Evropi – brez dodatnih stroškov in zapletov.  Takšno polnjenje pa zahteva odprte standarde in protokole na evropski ravni. Tega za zdaj še nimamo. Slovenija in Nizozemska si lahko pomagata in skupaj nastopita v boju proti bruseljskim birokratom ter pomagata ukiniti tradicionalne omejitve na področju energije in mobilnosti.