Norveška: prestolnica električnih avtomobilov

Veliko zaslug za to pa gre poleg elektificiranim avtomobilom naklonjene zakonodaje Norveškemu združenju električnih vozil.

Norveška: prestolnica električnih avtomobilov (foto: Profimedia) Profimedia
26. 3. 2019

Norveška je ena od gonilnih sil na področju e-mobilnosti v Evropi, veliko pa k temu pripomore Norveška zveza za električne avtomobile. Pogovarjali smo se z mag. Silje Fines Wannebo, svetovalko generalne sekretarke zveze in hkrati eno izmed gostujočih predavateljic na prihajajoči konferenci o e-mobilnosti za občine.

Norveška zveza za električne avtomobile obstaja že več kot 20 let. V času njenega nastanka e-mobilnost še ni bila tema vsakodnevnih pogovorov, saj takrat na trgu še niti ni bilo ravno veliko električnih avtomobilov, kaj šele vsakodnevno uporabnih. Kako dolgo je trajalo, preden so tovrstna vozila zaživela na Norveškem?

Zveza je bila pravzaprav ustanovljena z namenom podpore norveški industriji in proizvodnji električnih avtomobilov. V času njenih začetkov sta namreč na Norveškem nastajala dva električna avtomobila, Buddy in Think. Bila sta majhna, imela sta majhen domet, a sta bila na Norveškem kljub vsemu precej priljubljena. Njuna proizvodnja se je končala leta 2012.

Od svojega nastanka se je zveza preoblikovala od organizacije, ki podpira proizvodnjo električnih avtomobilov, do organizacije, ki združuje njihove lastnike, naše člane. Njihovo število je v zadnjih letih skokovito naraslo, rast pa je v veliki meri povezana s hitro rastjo ponudbe električnih vozil na trgu.

Kako in do kakšne mere subvencije za nakup električnih vozil pravzaprav na Norveškem pripomorejo k rasti populacije električnih vozil?

Razširjen je mit, da Norveška subvencionira nakup električnih vozil, vendar pa ima Norveška že zelo dolgo tradicijo obdavčevanja vozil, ki onesnažujejo okolje, tako imenovani davek za nakup novega vozila. Ko se odločite za nakup električnega vozila, zanj ne boste plačali tega davka, saj vozilo nima izpustov. Ker je ta davek precej zajeten (znaša lahko do 9.000 evrov, odvisno teže vozila in drugih dejavnikov) in ker so električni avtomobili iz tega sistema obdavčevanja izvzeti, je njihova cena povsem konkurenčna, kar pomeni, da si kupci novih vozil brez težav lahko privoščijo tudi nove električne avtomobile.

Katere so ključne strateške točke, ki so in še vedno pomagajo prepričati ljudi, da se odločijo za nakup električnih vozil?

Vsako leto med norveškimi lastniki električnih avtomobilov opravimo anketo in izkazalo se je, da so se zanje odločili zato, ker so cenovno dostopni. Julija 2018, ko je v anketi sodelovalo 9.520 lastnikov, so kot glavne razloge za nakup električnih avtomobilov navedli oprostitev plačila davka na dodano vrednost, omenjeni davek na nova vozila in oprostitev plačila dajatve za uporabo cest. Hkrati je kar polovica lastnikov dejala, da bi se za tovrsten avtomobil odločili, tudi če teh ugodnosti ne bi bilo.

»Večina ljudi, 82 odstotkov, ki so že imeli priložnost voziti električni avtomobil, je dejala, da bi se, če bi jutri kupovali nov avtomobil, zelo verjetno ali pa vsaj verjetno odločili za nakup električnega. Ob tem je 72 odstotkov posameznikov dejalo, da so vsaj eno osebo navdušili nad nakupom takšnega avtomobila. Informacije, ki se širijo od ust do ust, so na Norveškem zelo cenjene. Je pa treba poudariti, da je pomembno, da avtomobili zadoščajo posameznikovim potrebam po dosegu, prostornosti in tako dalje, prav te potrebe pa so pri Norvežanih zelo specifične. Z vse večjo ponudbo električnih vozil na trgu je sicer nakup takšnega avtomobila bolj privlačen, tudi za tiste, ki z velikimi družinami premagujejo dolge razdalje.

»Kot dodatek naj omenim, da je cena električne energije na kilometer precej nižja kot cena bencina ali dizla, ob tem pa je naš 'EV barometer 2019', da je cena goriva tretji najpomembnejši dejavnik voznikov, ko se odločajo za nakup električnega avtomobila – to velja za 31 odstotkov Norvežanov. Oprostitev oziroma nižja cena dajatev je na drugi strani najpomembnejši dejavnik za 33 odstotkov posameznikov na Norveškem. EV barometer 2019 smo sicer februarja in marca pripravili na Norveškem, Finskem, Švedski, na Islandiji in Danskem, v njem pa je sodelovalo 4.798 posameznikov.

Kako sodelujete z norveškimi oblastmi? Ali sodelujete tudi z občinami?

V pogovore o razvoju e-mobilnosti na Norveškem smo tako na državni kot na lokalni ravni vpeti ves čas. Udeležujemo se predavanj, sodelujemo v pogovorih z različnimi političnimi strankami, pripravljamo predloge in jih nato predajamo tistim, ki sprejemajo zakone – poleg tega jih vabimo na naša predavanja o prihodnosti e-mobilnost. Pogosto se pojavljamo v medijih, časnikih, televizijskih in radijskih oddajah – tako na lokalni kot državni ravni. Poleg centralne pisarne v Oslu imamo številne podružnice po državi, ki na regionalni ravni promovirajo e-mobilnost. Tudi te se pogosto pojavljajo v medijih in pomagajo soustvarjati zakonodajo. Smo največje združenje lastnikov električnih vozil na Norveškem, v naših vrstah je več kot 70 tisoč članov, kar pa nam tudi zagotavlja takšen vpliv.

V kakšni meri dobro zasnovano električno omrežje pripomore k nakupu električnega avtomobila?

Rezultati raziskave iz leta 2018 so pokazali, da ima večina lastnikov električnih avtomobilov dostop do električnih polnilnic doma. Polovica vseh je dejala, da vsaj enkrat mesečno avtomobile polni na hitrih javnih polnilnicah, 15 odstotkov pa jih to počne dnevno. Pred kratkim zaključena raziskava EV barometer 2019 je na drugi strani pokazala, da je pomanjkanje javne polnilne infrastrukture tam, kjer živijo, eden od najpogostejših razlogov, zakaj se posamezniki ne odločijo za nakup električnega vozila – prvi je z 21 odstotki domet vozila. Na Norveškem so namreč električni avtomobili prišli pred javno polnilno infrastrukturo, zaradi česar se še vedno pojavljajo točke, kjer je ta infrastruktura pomanjkljiva.