Prvi dan 5. konference e-Mobilnost 2018 je za nami: Cilji za prihodnost so jasni

Svet in Evropa sta pred velikimi spremembami na področju elektro mobilnosti. A če smo nekaj let poslušali le ideje in obljube, zdaj počasi prehajamo k dejanjem. To ne nazadnje dokazuje tudi Evropska unija, ki je najverjetneje tik pred sprejetjem zakona, s katerim bodo države članice zavezane k znižanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2030. Peta konferenca o e-mobilnosti, ki je tudi letos postregla z mednarodno udeležbo – potekala je v sodelovanju z nizozemsko ambasado, avstrijsko energetsko družbo OMV in domačo družbo ELES – je zato morda najbolj aktualna do zdaj. Konferenco skupaj organizirata E-mobility.si Primoža Lemeža in medijska založba Adria Media Ljubljana, katere lastnik in direktor je Tomaž Drozg.

Kot je že v uvodu povedal eden izmed pobudnikov konference, g. Primož Lemež, danes zaradi onesnaževanja zraka, po krivdi prometnega sektorja, svet vsako leto utrpi več kot milijardo evrov škode. In Slovenija na tem področju nikakor ni vzor, saj po obetavnem začetku in postavitvi prvih električnih polnilnic na avtocestah na svetu v razvoj e-mobilnosti ni vlagala prav veliko. To ugotavlja tudi ena izmed pobudnic njihove postavitve, sicer pa tudi današnja govornica, ministrica za infrastrukturo, mag. Alenka Bratušek, ki ob tem dodaja, da v Sloveniji vseeno obstaja strategija za razvoj. Ministrstvo tako med drugim načrtuje vzpostavitev električnih avtobusov in spodbujanje souporabe električnih vozil.

Evropa počasi sledijo Kitajski in ZDA

Podobnega mnenja kot Bratuškova je tudi evropski poslanec iz skupine Zelenih, Igor Šoltes, ki je ob tem priznal, da se v Evropi na tem področju rade sprejemajo različne dolgoročne zaveze, ki pa se jih nato ne držimo. Države članice zato že izgubljajo boj proti, na primer, Kitajski, kjer je elektro mobilnost in posledično proizvodnja električnih avtomobilov ter komponent močno v porastu. Tudi zato Evropa že pripravlja razpis za razvoj električnih baterij v višini 114 milijard evrov. Skladno s tem bo vzpostavljenih 260 tisoč delovnih mest.

O novih delovnih mestih, ki naj bi jih elektro mobilnost ustvarila tudi na Nizozemskem, eni izmed najbolj razvitih držav na tem področju, je spregovoril nizozemski veleposlanik v Sloveniji Bart Twaalfhoven. Nizozemska sicer načrtuje popolno prepoved uporabe vozil z motorji z notranjim zgorevanjem do leta 2030. Do istega leta naj bi tako Nizozemska – po besedah njegovega sorojaka Everta Jana Schuurmana – znižala izpuste toplogrednih plinov za kar 49 odstotkov. Tega naj bi se lotili z opogumljanjem lokalnih oblasti, dodatnimi subvencijami in z javno-zasebnimi partnerstvi.

Po njegovem mnenju je Nizozemska sicer tako imenovani živeči laboratorij, kjer se nove prakse testirajo v realnosti, med njimi tudi sistem V2G, ki predvideva, da bi električni avtomobili tudi vračali električno energijo v omrežje, ne pa le jemali iz njega. Kot primer dobre prakse pristopa živečega laboratorija je izpostavil amsterdamsko letališče z izključno električnimi avtobusi in taksiji ter električna vozila za odvoz smeti. Ob koncu je nato izrazil poziv za medsebojno sodelovanje med Slovenijo in Nizozemsko.

Nemčija zaostaja, a ima svoje prednosti

Nekoliko manj navdušen pa je bil nad situacijo v svoji državi nemški govorec Frank Müller, ustanovitelj Nemške zvezne agencije za e-mobilnost (BEM), kjer pa se stvari vendarle premikajo. Omenjena agencija namreč sodeluje z več kot 300 zagonskimi podjetji, v razvoj e-mobilnosti pa se počasi in pod pritiskom uspeha znamk, kot je ameriški Tesla, usmerja tudi tradicionalna avtomobilska industrija. Dober primer tega je Volkswagen, ki poleg proizvodnje električnih avtomobilov že razvija tudi storitev za izposojo baterij za električne avtomobile in njihovo upravljanje, Volkswagen Energy. Po njegovem mnenju je prihodnost v električnih kolesih – Nemčija je z dvema milijonoma vozil drugi največji trg na področju električnih koles – in v souporabi električnih vozil. Za to se mladi odločajo čedalje pogosteje, številni med njimi niti nimajo lastnih avtomobilov.

V Sloveniji bo treba delati premišljeno

A tudi ko bodo električni avtomobili nekoč zaživeli v Sloveniji, se bo projekta treba lotiti z zvrhano mero pazljivosti, kot je poudaril mag. Uroš Salobir, direktor področja za strateške inovacije pri ELES-u. Električni avtomobili bi namreč lahko sčasoma preobremenili obstoječe (in prihodnje) električno omrežje. Hkrati dodaja, da bi se ob pametnih rešitvah, predvsem ko govorimo o strategiji managementa električnih baterij, temu lahko izognili z načrtovanim polnjenjem, uporabo pametnih polnilnic in, kar je najpomembnejše, z uporabo električnih avtomobilov ne le kot potrošnikov električne energije, ampak s priklopom vozil v omrežje vsakič, ko jih ne bomo uporabljali. Tako bi lastniki svoje električne avtomobile lahko uporabljali tudi kot vire električne energije. Če bomo k temu dodali še enostavno uporabo, standardizacijo polnilnih mest in strateško upravljanje, kot to predvideva strategija E8, bo večina ukrepov za vzpostavitev električnih avtomobilov tako rekoč že izpeljanih.

Nekoliko drugačen pogled na mobilnost prihodnosti pa ima energetsko podjetje OMV iz Avstrije oziroma njen predstavnik, mag. Richard Bachinger. Bachinger se zaveda, da sta dizel in bencin 'kot sladkor za telo', nezdrav, a priročen vir energije, ki pa se ju moramo v vsakdanjem prometu znebiti. Potrebe po njiju iz dneva v dan naraščajo, uvedbo alternativnih goriv pa po njegovem mnenju zavirajo številni dejavniki, od omejenih zmogljivosti baterij do drage električne energije na eni strani in poceni obstoječe (a do okolja škodljive tehnologije) na drugi. Rešitev kljub temu (ali pa ravno zato) ni (zgolj) v električni energiji, ampak v kombinaciji električne energije in različnih vrst plina.

Z današnjim dnem pa konferenca še ni končana, saj se bo jutri nadaljevala z nekoliko drugačnimi temami, namenjenimi predvsem bodočim uporabnikom električnih avtomobilov in drugih storitev. Več o programu pa si lahko preberete na tej povezavi.