Nedavno nastala gospodarska kriza, za izhod iz katere se države borijo vsaka po svoje je hkrati tudi priložnost za uvedbo različnih novosti, tudi na avtomobilskem področju. Po tem, ko se je po večini evropskih držav proizvodnja in prodaja avtomobilov ustavila, so se lokalne oblasti še nekoliko bolj osredotočile na čim hitrejšo širitev elektromobilnosti.

Nove in precej drastične ukrepe so tako sprejeli tudi v Nemčiji. Po tem, ko so že novembra dvignili višino subvencij za nakup električnega avtomobila iz 4.000 na 6.000 evrov (za nova vozila s ceno do 40.000 evrov). Ta ukrep naj bi veljal vsaj do leta 2025. ob tem so znižali tudi davek na dodano vrednost iz 19 na 16 odstotkov.

Naslednji sprejeti ukrep pa je uvedba električnih polnilnic na vseh bencinskih črpalkah po državi. Teh je po vseh državi po podatkih tiskovne agencije Reuters 14.118, pri čemer pa zgolj ena polnilnica na vsaki črpalki ne bo dovolj. Ocene namreč kažejo, da naj bi v Nemčiji potrebovali okrog 70.000 klasičnih in še dodatnih 7.000 hitrih električnih polnilnic.

Križanci krivci za višje izpuste

Zgornji ukrep naj bi bil del nemškega načrta za obuditev gospodarstva, za katerega naj bi namenili kar 130 milijard evrov, 2,5 milijarde evrov pa naj bi država namenila proizvodnji baterijskih celic in postavljanju polnilne infrastrukture.

S prihodnjim letom pa bodo Nemci začeli z dodatnim obdavčevanjem bencinskih in dizelskih avtomobilov, pri katerih izpusti CO2 znašajo 95 gramov na prevožen kilometer. V povprečju so namreč lani novi avtomobili v Nemčiji v zrak izpustili 150,9 gramov CO2 na prevožen kilometer, maja letos pa že 154,8 gramov, razlog za to pa je še nekoliko večja priljubljenost športnih terencev, proti katerim je novi zakon tudi uperjen.