Električnim avtomobilom številni nasprotniki (poleg visoke nakupne cene) še vedno očitajo na eni strani počasno polnjenje in na drugi kratek domet, pa čeprav več 100 kilometrov z enim polnjenjem ni več nikakršna znanstvena fantastika. Kljub temu pa bi lahko že kmalu doživeli novo stopnjo razvoja tudi na tem področju, vse to pa zahvaljujoč skupini raziskovalcev na avstralski univerzi Deakin.
Skupini tamkajšnjih raziskovalcev pod vodstvom dr. Fangfang Chena in dr. Xiaoen Wanga je namreč uspelo iz klasičnih industrijskih polimerov izdelati trdne elektrolite, s pomočjo katerih bi lahko ob enaki kapaciteti baterijskih sklopov vanje shranili dvakrat večjo količino električne energije. To so dosegli tako, da so omenjene elektrolite v obstoječih baterijskih sklopih namestili namesto obstoječe kisline, ki se uporablja v te namene. S tem so tudi praktično izničili možnost samovžiga baterij, kakršnim smo bili v zadnjih letih priča pri baterijah nekaterih proizvajalcev mobilnih telefonov, ki uporabljajo enako tehnologijo.
Novi baterijski sklopi naj bi tako namesto dosedanjih 250 vatnih ur na kilogram, kolikor je recimo zmogljivost baterijskega sklopa, vgrajenega v Teslov Model 3, ponujala kar 400 vatnih ur energije na kilogram. Baterijski sklopi bodo tako na eni strani zmogljivejši, na drugi bolj varni, hkrati pa naj bi jih, glede na to, da za izdelavo niso potrebni novi in revolucionarni materiali, pač pa že obstoječi elementi, lahko proizvajalci brez večjih težav hitro uvedli v proizvodnjo.